Nedelo izbira: Pri baronu, Planica nad Framom

Štirikrat osončeni učni ob(r)ed sožitja z naravo.

tor, 22.08.2017, 15:00
Kaj, kje, kdaj

 

kuhinja
domače jedi iz ekoloških in na kmetiji pridelanih sestavin

kdo družina Uranjek, v kuhinji Mihelca Obrovnik Uranjek in Nada Uranjek

odprto sobota in nedelja od 12. do 22. ure (obvez­na rezervacija)

zaprto od ponedeljka do petka (odprto po dogovoru za zaključene družbe)

naslov Planica 6, Fram

telefon 02 601 4451, 051 317 104

splet www.pribaronu.si; info@pribaronu.si

vinska ponudba ekološka kmetija Valentan (biološki rumeni muškat, laški rizling, renski rizling), vinogradništvo Bračko (bela zvrst, zweigelt), vinogradništvo Greif; na začetku so domači likerji, vmes domači sokovi, na koncu domača zeliščna žganja

 

cene Baronovo kosilo 16 evrov

prostor na trati pred hišo, v prenovljeni jedilnici v domači hiši posebnosti eko pridelki in izdelki, zeliščni in permakulturni vrt, izobraževalni programi

 

Tja gor se ne vozijo smučarji. Ni še dovolj visoko, je pa že dovolj daleč za pohorski zrak in nedeljski izlet. Tam naokrog so le polja, gozdovi, kmetije in vse je zeleno. Tako, da je pri Baronu na dovozni poti zapora in so avtomobili na travi. Ker je treba peš mimo zeliščnega in permakulturnega vrta, je kratek sprehod med cvetličnimi lonci, ki so kažipoti rastlinam, prava vrtnarska učna ura.

Potem so nekateri v senci na travi, drugi na prostem pod streho in tretji v domačni jedilnici, toda za vse se začne enako. Dobrodošli na nedeljskem kosilu na izletniški ekološki kmetiji Uranjek.

Drugačno nedeljsko kosilo

V šilcu rdeče vabi divja češnja, zeleno pa žajbelj, poplaknete ju iz plehnate skodelice, s čisto, dobro, mrzlo pohorsko vodo ali z zeliščnim napitkom iz rdeče bazilike. Potem gospodar posede in kruhki niso le na leseni deski in niso le namazani. Kruh je pšenično-koruzno rumen in rženo-ajdovo temen. Je ne le domač, temveč tudi kmečki, torej takšen, ki ni dober le pol ure po tistem, ko je prišel iz peči. Na njem je v skuto zamešan čemaž in ob bučnicah so za povrhu še vrtni cvetovi. Na domači pašteti so sveže murke in na zaseki je salama z velikimi špehnatimi očesi. Sveže utrgan feferon je blag, zato so peške še v njem. Vmes med že tradicionalnim Uranjekovim pozdravom kot čips drobljivo hrustajo sušeni listi ohrovta.

Sem gor pridejo gostje na sobotno ali nedeljsko kosilo, med tednom pa na obletnico ali učni ekološki izlet. Toda vračajo se ne (le) zaradi hrane, temveč zaradi vsega drugega. Ker je vse lepo in ker je vse res! Zato nič hudega, če je goveja juha bolj mastna od kosti kot globoka od mesa, saj so v njej ob domačih rezancih, ki so razkuhani, ker je takšen pač običaj v tako velikih jušnih skledah, tudi jetrni žličniki, ki prav rahli in dovolj čvrsti plavajo med korenjem in peteršiljem. Zraven je še ena skleda, v kateri bi bile suhe kocke rženega kruha sicer boljše, če bi bile še hrustljavo opečene, toda juha iz bučk je gosta, a vseeno zelo poletna in kisla smetana v njej diši po sprehodu do sadovnjaka za hišo, saj se tam pasejo krave s telički. Pili bodo do 250 kilogramov in potem bo leto spet naokrog.

Goveja juha – iz mlade govedi Pohorje beef, ki zraste na kmetiji. Foto: Uroš Mencinger

Baronovi gostje imajo radi, da si sami nabašejo in da potem malo potarnajo, češ da ne bo preveč …, čeprav je običaj, da nihče ne gre domov praznih rok, saj je zraven tudi trgovina z ekološkimi izdelki in pridelki, z domače in sosednjih kmetij. Zato to ni domačija velikih porcij in še večjih kovinskih pladnjev! To ni nedeljsko kosilo, na katerem avtomobili pred vrati čakajo na prosti stol! To ni množično prehranjevanje, ki je dobro le zaradi cene! Pri Baronu je dovolj prostora (60 gostov), a zato gre po vrsti in med skledo in pladnji je dovolj časa za ogled vseh priznanj in diplom na steni, ki že od leta 1991 hvalijo turistično kmetijo Uranjek, vseh čipk na blazinah, ki mehčajo trde naslone lesenih klopi, vseh posušenih in dišečih šopkov na stenah ter stropu in vseh svežih cvetic v vazah, ki vabijo na ogled vrta s 60 različnimi zelišči za čaje, namaze, sokove, likerje žganja, suhe začimbe in permakulturnega vrta, v naravnih, zavitih linijah ter s slamo pokritimi gredami, med katerimi je, seveda, tudi velik hotel za žuželke, ki tukaj spadajo med domače živali, tako kot krave, prašiči, kokoši, gosi, koze in zajci, pa poni, vietnamski pujs, muce in med mizami kosmati Bonijev rep.


Najprej ocvrto, potem mehčano

Za kosilo so danes na mesnem pladnju štefani pečenka, ki je le tako dolgo suha, dokler je ne pokrije hrenova omaka z bučkami, pečen piš­čanec, ki ga je treba gristi, ker ima okus, saj ni iz stiropora, svinjska pečenka, ki diši, kot so vse dišale nekoč, in goveji ramstek Pohorje beefa (mlada govedina), ki ga imajo stalni baronovci najraje, saj je najprej ocvrt, potem pa še dušen v rdečem vinu. Takšen vrstni red ga ne dela hrust­ljavega, temveč sočnega, vseeno pa mu pušča »pohani« čar, zaradi katerega je hišna specialiteta.

Nedeljsko kosilo – piščanec, svinjska pečenka, mleta pečenka, ocvrti ramstek. Foto: Uroš Mencinger

Na pladnju s prilogami so pečen krompir, Baronove testenine, pečena zelenjava, gratinirana zelenjava, skutni štruklji in zagotovo še kaj, ker je vse le sveže, sezonsko in z domačega vrta. Miza je sicer polna, toda pojemo (skoraj) vse in še je prostora, da gospodar pred sveže pečeno sirovo gibanico z ribezovo omako preseneti z zeliščno kavo, ki ima konopljin okus, a ne »vrže«, najbrž zaradi mleka … Pri Baronu te vrže pač vse drugo, ker je sveže, domače in le toliko, da ni ostarelo ter zgubano, drugače. To je velika kuharija zato, ker je v kuhinji vroče od zgodnjega jutra in so na štedilniku le veliki lonci. To ni modno in še manj je chefovsko, je »le« domače, ker je pridelano in skuhano na ekološki kmetiji, ki ni le v prospektu prijazna do narave. Zato ustreže tudi vegetarijancem, vegancem, pres­nim in dietnim, toda le takšnim, ki vnaprej povejo, kaj bi, in izvejo, kaj bodo. Sicer pa mama in žena skuhata še pohorski pisker, ajdove žgance v gobovi juhi in pozimi koline, gospodar pa naključnim nareže salame, klobase in iz tunke.

 

Sirova gibanica – brez nje na Pohorju ni kosila. Foto: Uroš Mencinger

Če zgolj hrana ni za štiri, je vse drugo za pet, zato kar štirje sončki ekološki kmetiji in domačiji, kjer se ne naroča, temveč poje, kar se dobi. Dobrodošli tudi otroci, s starši, vrtci ali učitelji, da se igrajo v peskovniku ali na igrišču ter spoznajo, kako živeti in gospodariti do narave prijazno.


P. S. Zadnjo nedeljo v avgustu bo dan divjih rastlin in novodobne hrane, s predavanji, ambasadorjem gostoljubja, ogledom kmetije, terensko delavnico o nabiranju divjih rastlin, otroškim kinom na seniku in degustacijami dobrot s travnikov, iz mamine kuhinje in iz Baronove bio trgovine.

Zakaj obiskati?

Tako kot se ne začne s kosilom, se z njim tudi ne konča. K Baronu se gre zaradi narave, ker je vsepovsod naokrog in ker je kmetija za zgled, kako se do nje in v njej obnašati. Pojejte, si oglejte, kupite za domov, se poučite in naučite, sprehodite, sončite, spočijte in sprostite!

Prijavi sovražni govor