Nedelo izbira: Vsi sončki minulega leta

Od Vatikana do šolske kuhinje

Objavljeno
29. december 2015 14.15
U. M.
U. M.
Kulinarična bera 2015 je bila bogata! In še vedno je vsako leto boljše od prejšnjega! V letu 2015 smo ocenili 51 gostiln in restavracij, od tega je bilo osem tujih, samo dve sta dobili nižjo oceno kot tri in le enkrat se je zgodilo, da obisk ni bil vreden, da bi o njem sploh pisali. Povprečna ocena v kulinaričnem letu 2015 je bila tako kar 4,15! Vsekakor seznam, ki si ga velja shraniti. Zato še enkrat pregled celotnega leta.


6 sončkov

La Pergola, Rim, Italija: Nemec nad strehami Vatikana. Preden sedeš za mizo edine restavracije večnega mesta s tremi Michelinovimi zvezdicami, te zaslepijo pozlata srebrnine, krhkost finega porcelana in lesk pihanega kristala. Preden spoznaš chefa, ki je že dvajset let dirigent kuharske brigade rimske La Pergole – opolnoči osebno pozdravi vsakega odhajajočega gosta: »Ste uživali? –, te čaka veliko dejanj enega najbolj dovršenih dobrojedskih scenosledov italijanske, tudi nam tako ljube kuhinje. Heinz Beck je umetnik kulinarične perfekcije!

5,5 sončka

Hiša Franko, Kobarid: Zrelost vrhunske preprostosti. Ana Roš je na vrhuncu svoje ustvarjalnosti. Zato, ker ob njenih jedeh ne skačeš in se jim ne čudiš, temveč »le« uživaš. To so sestavine, ki imajo v njenih kombinacijah nove okuse, in to so kreacije, ki dobijo z njenimi idejami nove razsežnosti. V glasbi bi bila to virtuoznost, v kuhanju je vrhunska – zrelost!

JB restavracija, Ljubljana: Novo iz Bratovževe dnevne sobe. Ker je vest, da je JB prenovljen, stara že nekaj mesecev, je novo to, da ima zdaj tudi burgerje! A brez skrbi, najboljša ljub­ljanska restavracija je še zmeraj na starem naslovu in sosedom čez cesto še ne namerava delati konkurence. Zato je najboljša vest iz Plečnikove zavarovalnice ta, da se ni veliko spremenilo. Le stene so dobile nove slike, le ravioli so dobili novo družbo in JB ni le za izbrance.

Hiša Denk, Zgornja Kungota: Divji chef si je zgradil izziv. Šel je po svetu, za štedilnike najboljših gostiln, ter postal gospodar, mož, oče in chef. Zdaj ima Denk to, kar imajo Zemono, JB in Hiša Franko. Zdaj se že štirje v Sloveniji primerjajo z največjimi v Evropi! Divji chef nove slovenske kuhinje, ki ga nikoli ni omejevala slovenska majhnost, temveč se je hotel primerjati le z najboljšimi na svetu. Denk še vedno izziva! Le da ne več zgolj onih čez mejo in naših, če se ravno peljejo mimo. Denk zdaj izziva ves svet! Ker nima več le kuharja, temveč tudi – hišo!

L’Argine a Venco, Dolenje, Italija: Ne kuhanje, temveč ustvarjanje. Na eni strani so vinogradi, na drugi reka z nasipom. Po njem je L’Argine dobila ime. »Konec nečesa in začetek drugega.« Pri Antonii Klugmann je tako z vsakim letnim časom, z vsako zelenjavo, ki ozeleni na vrtu, z vsakim zeliščem, ki zraste med travo, z vsako novo idejo, ki jo porodi lokalna sestavina.

Die Weinbank, Ernovž, Avstrija: Lisjakova kuhinja z obrestmi. Hkrati krčma, restavracija, vinoteka in vinska banka, v glavni vlogi pa kreativni chef in inovativni sommelier, takoj čez mejo.

Steira Wirt, Trautmannsdorf, Avstrija: Okusni spomini prihodnosti. Klasična vaška idila v majhni štajerski vasi pol ure čez Muro. Le da krčmar ni tipični birt, ampak vrhunski chef, ki je bil lani avstrijski kuhar leta, letos pa vodi najboljšo štajersko gostilno. Gremo na dobrojedski izlet, na katerem mladi Richard Rauch preteklosti kaže prihodnost!

Med slovenskimi restavracijami ima oceno 5,5 tudi Gostilna Pri Lojzetu, dvorec Zemono, Vipava.

5 sončkov

Vila Herberstein, Velenje: Novi izziv Andreja Kuharja. Stara vila, ki s hriba bedi nad najmlajšim slovenskim mestom, je novi izziv chefa, ki ni kuhar, temveč Kuhar! Velenje ima tako novo znamenitost, Gorenje novega promotorja, dobrojedci pa novo obvezno pot.

Gostilna Krištof, Predoslje: Divje, eko, sledljivo in polno idej. Krištof je tako v preteklosti kot v prihodnosti, enako vrhunski kot iščoč, prav tako ustvarjalen kot tradicionalen. Doživetje!

Gostilna Repovž, Šentjanž: Nova kuhinja eko kmetije. Recepti niso babičini, temveč mamini, ideje niso zgodovinske, temveč sinove, vino ni belo in rdeče, temveč očetovo, v enem prostoru je ali poroka ali sedmina, v drugem pa pet- ali sedemhod­ni meni. Repovž iz Šentjanža ni le eko kmetija in vrhunska podeželska gostilna, temveč je tudi najlepše kulinarično razodetje tega leta!

Restavracija Julijana, Bled: Glamur krožnikov ob jezeru. Je sicer majhna, toda ponuja več kot le pogled na slike modrih, znanih, lepih, bogatih. V Julijani glamur tudi pokusite in doživite! Lahko kar za chefovo mizo v kuhinji.

DAM restavracija, Kromberk: Modernizem Fakučeve kuhalnice. To je »fine dining«, ki se ga ne da prevesti le s »fina hrana«. So, seveda, drzne slike na steni in barvni kozarci na mizi, z vsakim hodom drugačni krožniki in enaka eleganca, a predvsem je to vrhunska kulinarika s chefovim podpisom. Zato Dam ne le da ne popušča, temveč tudi napreduje! Novi član elite.

Al Leone di San Marco, Mestre, Italija: Fritto misto iz lagune. Nima mišelink, kap in medalj, ima le morske jedi, toda iskrene!

Ilija Golf Club Tarviso, Trbiž, Italija: Morski okusi ob prvi luknji. Iz Bosne do Slovenije, od kafiča do restavracije, od Avstralije do Španije, od recepcije do kuhinje, od mladosti do zrelosti, vse to je zdaj v njegovih jedeh, ki so dobesedno na (tro)meji, tako med Avstrijo, Slovenijo in Italijo kot med preprostostjo in kompleksnostjo, med sestavinami in idejami, med okusi in nadokusi. Za Ilijo ni nujno, da igrate golf; nujno je le, da radi dobro jeste!

4,5 sončka

Gostilna pr’ Matičku, Kranj: Divji kuhar, strasten lovec. Kaj boste, meso ali ribe? Pr’ Matičku je oboje, a le divje. S chefom vred.

Nejka & Uroš Klinec, Plešivo: Domačija umetnosti, gostilna sproščenosti. Ponudila sta malo pršuta za zajtrk, pa je iz tega nastala predelava šalamov s plemenito plesnijo v sodobni sušilnici. Povabila sta nekaj umetnikov, pa so se ti tako zaljubili, da jih zdaj prihaja vedno več in je iz domačije nastala hiša umetnosti, iz prve večerje s prijatelji pa ne-posled­nja večerja na steni. Zato se pri Nejki in Urošu tudi vi pustite predvsem – presenetiti.

Restavracija Sophia, Portorož: Najbolj prestižna v Sloveniji. Ambient, blagovna znamka, vrhunski koncept, dovolj premožni gostje, visoke cene, vrhunski chef.

Restavracija Harfa, Ljubljana: Delo tudi v času kosila. Harfa je za oboje, da skrajša ali podaljša vaš službeni čas.

Restavracija Lambergh, Begunje na Gorenjskem: Tekmovanje na krož­nikih. Hotel je za razvajanje, okolica je za uživanje, hrana pa je za okušanje.

Vrtnarija, Bled: Travnik na mizi, paša na krožniku. Po mizah raste trava, toda glavno je tisto, kar je na travi.

Hiša Raduha, Luče: Po slowfoodu na drevo. Ko prisega na lokalno, pristno, individualno, sodobno in zgolj naravno, je Hiša Raduha pravzaprav kažipot. V kulinarično-arhitekturni turizem prihodnosti!

Maxim, Ljubljana: Visoko, toda razumljivo. Peter Kovač se je dovolj dolgo kalil ob chefu, ki ga še zdaj vedno lahko pokliče za nasvet. Maxim je zato še vedno ena najboljših slovenskih restavracij in s tako mladim chefom (27 let) bo lahko le še napredoval.

Johnson, Mošćenička Draga, Hrvaška: Ribiči navsezgodaj pred vrati. Vprašanje je le, ali boste škampe z glavo ali brez nje!

4 sončki

Okrepčevalnica Luda, Ljubljana: Ker je kuhanje »ful kul«. Sta Urška in Luka, ki sta na Poljanski iz veselja ustvarila poklic, iz ideje delavnik, iz kosila degustacijo, iz okrepčevalnice druženje, iz jedilnega lista vsak teden nov izziv, iz bistronomije nadgradnjo in iz Lude trenutno najbolj svežo slovensko gostilno.

Gostilna Repnik, Vrhpolje pri Kam­niku: S kočijo na tuhinjsko filo.

Okrepčevalnica Čompa, Ljubljana: Ne krompir, meso mi daj. Čompa je zakon za žar in meso!

Restavracija Primorka, Strunjan: Morsko na morski terasi. Nostalgija!

Restavracija Rožmarin, Maribor: Štiri gostilne in cela ulica. Rožmarin ni bil nikoli mariborski, ne leta 2006 ne danes. Ravno zato pa je za Maribor tako pomemben. Ker je to, kar naj bi tudi Maribor (spet) bil!

Domačija Firbas, Cogetinci: Bog žegnaj na pravi kmetiji. Za teden dni na počitnice na pristno kmetijo, kjer mama kuha kosilo, ata vozi traktor in motor, sin pa skrbi za dobro voljo.

Sorbara Steak house, Ljubljana: Za kavboje ob Ljubljanici. Nova hiša velikih kosov mesa na Gallusovem nabrežju.

Domačija Javornik, Krka: Vse iz postrvi ob izviru. Nobena druga slovenska gostilna nima tako idilično pravljične lokacije. Le postrvi moraš imeti rad.

Gostilna Ribič, Ptuj: Morska terasa ob Dravi. Še bolj od haloškega krož­nika in ptujskega piščanca gredo lovke jadranske hobotnice in klešče chefovega jastoga.

Restavracija hotela Piran, Piran: Hotel, ki ni le za prespat. Njegova kuhinja je majhna, toda zato ima njen chef le nekaj korakov do mandrača.

Rizibizi, Portorož: Tartufi z morskim razgledom. Ni portoroški staroselec, a je preverjena stalnica Portoroža!

Restavracija Sedem, Maribor: V novo šolo na izlet. Začne se v kavarni in konča v restavraciji, od bele dame z vročo čokolado do pasulja s prekajeno zadnjo kračo, od mariniranih račjih prsi na sladko do sedmih hodov velikega jedilnika iz vrhunsko opremljene kuhinje za stekleno steno šolske učilnice.

Locanda al Convento, Pri Juretu, Višarje, Italija: Dimljena skuta ob samostanu. Najprej smuka, potem pa pašta in harmonika.

3,5 sončka

Pri Žabarju, Ljubljana: Gostilna, ki se ne spreminja.

Gostilna pri šoferski mamici, Ločica pri Vranskem: Šoferji imajo spet mamo.

Štalca pri Vodniku, Ljubljana: Novo poglavje narbolših jedi.

Pivnica Union, Ljubljana: Nič več mrzel golaž in toplo pivo.

Koroška hiša Pri lipi, Muta: Na košto h gostilničarki Heleni.

Pri planinskem orlu, Stahovica: Okusi Kamniške Bistrice.

Restavracija in kavarna Capra, Koper: Novi gušt v starem Kopru.

Konoba Nono, Petrovija, Hrvaška: Ljudsko, na farmi in ob kaminu.

Gostilnica Mandrija, Ajševica: Goveja predstava med konji.

Gostilna Mohoreč, Kubed: Kar se skuha samo, a le z mamo.

Vila Bella, Srednja Bela: Druženje jedi z vini.

Biodinamična izletniška kmetija pri Kamnarjevih, Volčji Grad: Niso le fancli z dušo.

3 sončki

Gostilna Švab, Hrastovlje: Psk in frišni tartufi.

La Bottega Dei Sapori, Piran: Delavnica okusov pri Tartiniju.