Odprta kuhinja: Bezgov grm v vsak vrt

Zdravilnost in blagodejne učinke črnega bezga potrjujejo številni zapisi in raziskave.

Objavljeno
04. junij 2017 19.02
Besedilo Mirjam Grilc, fotografije Eva Legiša
Besedilo Mirjam Grilc, fotografije Eva Legiša
Je zdravilna rastlina, ki sodi v domačo lekarno, in srečni smo lahko, da bezeg v Sloveniji uspeva povsod ter da je dostopen vsakomur od nas.

Črni bezeg (lat. Sambucus nigra) je še vedno najbolj učinkovita klasična pomoč pri prehladnih obolenjih. Zdravilni so lubje, listje, cvetje in jagode, čeprav ljudsko zdravilstvo v ospredje postavlja bolj kot ne zadnje dvoje. Še posebno opozorilo velja za jagode, ki jih je kljub zdravilnosti treba pred uživanjem pokuhati ali posušiti, nato takšne uporabimo pri težavah s prebavo in za boljšo kri. Čaj iz bezgovega cvetja sproži znojenje, hkrati pospeši delovanje ledvic in mehurja, kar je nadvse pomembno pri povišani temperaturi oz. vročini. Tudi pri protinu, ki vsak dan spremlja veliko ljudi, je bezgov čaj učinkovito sredstvo in vred­no ga je preskusiti, še preden s to težavo stopimo do zdravnika. Gre za bolezen presnove, pri kateri se dobesedno zastrupimo s sečno kislino. V mejah normale jo imamo v krvi vsi, a če je je preveč, ledvice pa preobremenjene, se začne v obliki kristalov odlagati v sklepe in povzročati hude bolečine. Nekoč je veljala za bolezen bogatih – zdaj je to bolezen lahkomiselnih in trmastih.

Delovni dan z možem začneva zgodaj; okoli šeste ure se že odpraviva in peljeva psa na sprehod. V lepem vremenu si med sprehodom zavzeto ogledujem okolico in v glavi naredim približen načrt dela. Če verjamete ali ne, naravno okolje, kjer nabiram zeliščne rastline, vsak dan kaže drugačno sliko. Za lažjo predstavo naj omenim glog, katerega grm skoraj v celoti zacveti hkrati, še pomembnejše pa je, da v treh ali štirih dneh tudi odcveti. Zelo podobno velja za slovenski narodni simbol – lipo. Sledijo cvetovi, ki krasijo vrh stebla kozje brade ali regrata in so v celoti odprti nekje do 14. ure, po tem času pa se zaprejo. Trpotec in kopriva se razvijata v višino in njuni listi postajajo večji in širši. Smrdljičko je treba nabrati takoj zatem, ko zacveti. Spremljam stanje na travnikih; še posebno me zanima, kdaj se začne košnja, ker tudi od tega je odvisno moje delo. Naključni sprehajalec oziroma pohodnik takih razlik zagotovo ne opazi, saj se v podrobnosti niti ne poglablja. Za zeliščarje pa je ključno ravno to: da ulovimo pravi trenutek in čas za nabiranje, kajti le zeliščne rastline, nabrane ob pravem času, so polne učinkovin in kot takšne dejansko koristijo zdravju – kar sem že večkrat omenila.

Zagotovo se sprašujete, kako je z nabiranjem bezga, in še preden vas začnem nagovarjati, da morate imeti na svojem vrtu vsaj en grm, naj vas potolažim: bezeg cveti postopoma in je časa, da ga oberemo, dovolj. Da velik grm zacveti v polnosti in postane »velika cvetoča kobulnica«, lahko traja tudi do 14 dni. Torej obstajata dve možnosti: ali počakamo in oberemo vsega naenkrat, ali sproti trgamo cvetove ter se z njimi sladkamo in preizkušamo recepte. Za rulado z bezgovim nadevom je ena od pokuševalk mojih receptov rekla: »Če greš kupit neki pekovski izdelek, točno veš, kaj te čaka, pri tej ruladi nisem vedela, kaj naj pričakujem, zato je bilo presenečenje toliko večje. Namreč: meni že poznani okusi in sestavine so se zlili v izredno okusno in očem privlačno sladico!«