Odprta kuhinja: Brez jajc, mleka, glutena ...

Za vse druge pa uporabni nasveti, če bi se kdaj na seznamu povabljenih znašel kakšen alergik. Če imate otroke, veste, kaj mislim.

Vaš otrok naj bi praznoval rojstni dan in na praznovanje povabil nekaj prijateljev, nekaj malega pa prinesel še v vrtec ali šolo. A kaj, ko eden od povabljencev ne sme jesti jagod, drugi ne mleka in jajc. Če imate srečo, se seznam tu konča, sicer se na njem znajde še kdo, ki ne sme orehov, morda ne glutena, ne laktoze, ne …

Največ alergij je v otroštvu. Nekatere izzvenijo, druge ostanejo za vse življenje, se prelevijo v bolezni in zato so recepti in nasveti v nadaljevanju koristni tudi za druge, ne le starše kratkonogih slavljencev.

Alergenov je seveda ogromno. Sez­nam je dolg, na njem se najdejo tako pršice kot pester izbor živil, terapija pa je žal le ena – izogibanje alergenom. Da pač ne jemo jagod, ne iz košarice spomladi ne v sadnem jogurtu kadarkoli, je še najlaže. Veliko teže je, če terapija vključuje izogibanje še številnim drugim alergenom, ki so vključeni v sicer običajne jedi, kaj šele običajne živilske izdelke.

Upanje: da bo izzvenela

Velik dejavnik tveganja za pojav alergije je dednost, čeprav se menda deduje le nagnjenost k alergijam, redko preobčutljivost na točno določen alergen. Pravijo pa, da se vedno bolj pojavljajo dokazi o alergijskih obolenjih, ki jih ni mogoče povezati z dednostjo, temveč bolj z izpostavljenostjo v okolju. Onesnaženje, prisotnost tujih snovi v hrani, je menda velik vzrok – čeprav nekateri nasprotno trdijo, da živimo v preveč čis­tem okolju in se organizem poleni. Je mogoče kaj res o tistem kilogramu svinjarije, ki naj bi ga vsak pojedel v enem letu?

Velik dejavnik tveganja je tudi stres. Krivec za vse, imeniten izgovor ali ved­no na voljo za prikrivanje nevednosti? Morda.

Mogoč vzrok za alergije je celo povečana kislost v telesu, ki poslabša proces razstrupljanja organizma. Razni presnovki, tudi tuje snovi (aditivi), ostajajo namreč predolgo v organizmu in lahko povzročajo alergije. Kadar so normalne poti razstrupljanja skozi jetra, pljuča in sečila zaradi obilja nakopičenih strupov preobremenjene, se po tej teoriji telo začne čistiti skozi kožo. Najpogostejši znak alergije so namreč spremembe na koži. Omenjena zakisanost organizma je najbrž pravi odgovor na nenaden pojav alergije na snov, ki smo jo leta brez težav uživali ali bili z njo v stiku, saj se z razstrupljanjem organizma alergijski odziv pogosto umiri. Ste vedeli, da je izjemen organ čiščenja organizma naša črevesna mikroflora? Ta drobna bitjeca v črevesju, s katerimi živimo v sožitju, nam pomagajo pri imunski obrambi in učinkoviti absorpciji hranil iz zaužite hrane, ne nazadnje pa tudi pri učinkovitem izločanju strupov iz telesa. Dobra prebava in redno iztrebljanje imata torej večji pomen, kot si morda upamo priznati. Kefir, kislo mleko, kisava, kombuča, zelnica (sok kislega zelja) – če jih je le dovoljeno uživati, pomagajo pri ohranjanju in obnavljanju črevesne mikroflore.

Občutljivost na neki alergen je običajno največja v otroštvu in s starostjo upada. Velikokrat se zgodi, da z vstopom v puberteto povsem izzveni. So primeri, ne tako redki, zelo hudih alergij na res veliko živil, katerih število se je s končnico -najst postopno manjšalo, z vstopom na fakulteto in s tem odraslostjo organizma pa izničilo. Ti primeri dajejo upanje.

Naj se še tako prerekamo, kaj je zdravo in kaj ni, si vseeno lahko priznamo, da enolična prehrana ne koristi organizmu. Če se izogibamo alergenom ali pač določenim živilom zaradi bolezni (včasih celo izbirčnosti), zelo verjetno siromašimo svoj jedilnik – če teh hranil ne nadomeščamo. Jajca so vendarle vir beljakovin, železa, holina, vitamina A in E, tudi holesterola in z njihovim izločanjem si slej kot prej lahko pridelamo težave. Železo za dobro kri in odpornost pred »bacili« je denimo še v mesu, rdeči pesi, fižolu, leči, marelicah, oreščkih itd. Holin ali vitamin B7 je pomemben za delovanje srčne mišice, pri razgradnji maščob, grad­nji celične membrane, skratka silno pomemben vitamin. Dobimo ga še v gobah in kalčkih. Pametno se je torej malo poglobiti v dietetiko in poiskati nadomestilo za živila, ki jih ne sme biti na jedilniku.

Ne gre vedno le za nadomeščanje. Manjkajoča živila so marsikdaj ključna pri pripravi jedi. Spopad s to težavo ni tako nemogoč, je povsem izvedljiv. Vsega resda ni mogoče skuhati, vsaj ne točno takšnega, kot smo navajeni. Tudi okus ni enak, je že treba priznati. Približki pa so vseeno dovolj dobri, da z njimi postrežemo celo zahtevnim gostom. V nadaljevanju so nasveti, ki bodo pri tem pomagali. Ali če kdaj zmanjka jajc v hladilniku.