Odprta kuhinja: Danes praznujte

Slabega izgovora za praznovanje ni! In dan pred prvim letošnjim odhodom v šolo je tudi ravno pravšnji.

Objavljeno
30. avgust 2016 14.06
Saša Drobnič Škrjanec
Saša Drobnič Škrjanec
Za fino pojedino na pražnje pogrnjeni mizi ne potrebujemo vedno prav posebno očitnega razloga. Praznovati vsakdanjik je nekaj tako imenitnega, kot je imenitna misel, ki sem jo zasledila zadnjič na spletu: »Življenje so trenutki. Namesto da čakaš nanje, si jih ustvari sam!«

Praznujmo, ker nam je avgust postregel z bogastvom poletnega sadja in jagodičevja. Pa tudi če ga je prezgodaj otresla ledena toča poletne vročice.

Poškrobimo najbolj pisano ocvetličen prt, le zato, ker se odpirajo zadnji cvetovi vrtnega hibiskusa ali sirskega osleza. Res ne vem, zakaj jih imam tako rada. Mogoče zaradi oblike cvetov, pastelnih barv ali pa tiste vinsko rdeče sredice.

Razrežimo slastno dišečo breskovo torto v pozdrav septembru ali pa zgolj zato, ker so breskve tako boljše kot v kompotu. Vrzimo na žar kos svežega lososa, ker nas spominja na nore severnjaške sosede v kampu, ki so prav poleg znaka »prepovedano kurjenje odprtega ognja« naredili ravno to in si na skoraj prvomajskem kresu spekli celo pojedino. In to Norvežani, ki so tako preklemano urejeni, že kar kičasto družbeno odgovorni in neznansko okoljsko ozaveščeni, da so nam za svetel zgled. Pa še na avtocesti vozijo strogo po omejitvah in uporabljajo smernike, kakor je treba.

Danes praznujem z vsemi, ki vas bodo fotografije in recepti pritegnili k branju. Praznujem, ker je ravno takrat k nam prišla prijateljica, ki se veseli življenja tudi tako, da s sabo prinese jagodni izbor svojih lakov za nohte in imata z našo najmlajšo članico cel žur. Pripravila sem nam fino solatko s francosko špinačo, ki je zadnja leta uspešnica sodobnih vrtičkarjev. Pa lososa na žaru v kombinaciji s pehtranom. Čisto multikulti. Norveškega lososa v ameriškem žaru s svežim pehtranom z dolenjskega gartlca. Ravno prava iztočnica za pripovedovanje prigod z letošnjega kampiranja.

Namesto pravega špricerja pa moja izpeljanka s slovensko vodko, ki so ji dodali ajdo, z mini mehiškimi kumaricami, ki si jih je letos omislila moja tašča in so prav presenetljiv sadež, in robidnicami, ki so bile ravno prav zrele, da so praznovanju dale barvo.

Pa seveda torta – brez nje ni praznovanja. Breskve so tastove, kava kakopak italijanska, čokolada belgijska in cvetlični klobuk z našega vrta.

Kaj boste pa vi danes praznovali?