Tiskane izdaje
Leto je naokoli, shramba se spet polni. Od zgodnjega poletja s prvimi grahki in bezgovim sirupom, v vročem poletju z malinovcem in marmelado iz robidnic ter paradižnikom v nešteto oblikah, od zgodnje jeseni do prve zmrzali pa z vsem drugim, kar nam je še uspelo pridelati. Preverjeni recepti iz leta v leto so stalnica domačega konzerviranja, morda pa vas vseeno kaj od opisanega premami, da si popestrite zbirko.
Ne gre le za vlaganje v kozarce in steklenice. Marsikaj je smiselno zamrzniti, saj tako ohranimo največ hranilnih snovi. Nekaj jagodičja je sploh še najbolje pospraviti v vrečke ali posodice in hitro zamrzniti. Napol odtajano je izvrsten dodatek smutijem med zimo. Zamrzniti velja tudi bučni pire, blanširano špinačo, rukolo ali koprive ter razne napol pripravljene jedi: napol skuhane osnove za omake, slivove cmoke, celo pehtranove štruklje, kadar je pehtrana veliko.
Sušenje je drug postopek konzerviranja, ki ga uporabljamo predvsem za zelišča in sadje. V električnem etažnem sušilniku gre hitreje kot na prostem nekje v senci, poskrbimo le za zračenje prostora, drugače se nam lahko zmeša od sopare in še postopek traja precej dlje. Najbolje se obnese sušenje jabolk, hrušk, kakijev v pozni jeseni, kuharski raziskovalci naj se lotijo eksotičnih sadežev s trgovinskih polic, kot sta mango in papaja. Manjše količine zelišč lahko posušimo tudi brez elektrike. Listke osmukamo z vejic, jih razprostremo po pladnju in postavimo na okensko polico ali povežemo v šopek in obesimo poveznjeno na glavo. V dveh dneh bi morali biti dovolj suhi, da jih pospravimo v kozarček, tega pa nekam na temno, da se ohranita aroma in privlačna zelena barva.
Glede vlaganja so postopki znani. Nizka pasterizacija in daljši čas ali visoka pasterizacija in krajši čas – izbira je vaša. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti, čeprav je s prehranskega vidika najbolje izbrati krajši čas toplotne obdelave. Pri vsem ne gre pozabiti, da na kakovost in trajnost shranka močno vpliva skrbnost pri delu: zdravi pridelki, brezhibni kozarci in pokrovčki, čistoča vse opreme, čistoča rok. Šele ko zadostimo vsem tem pogojem, se lahko začnemo ukvarjati z obliko in motivi nalepk na kozarcih.
Koristno je vedeti:
Preden damo živila v zamrzovalnik, iz vrečke ali posodice iztisnemo zrak, da čim bolj preprečimo oksidacijske procese med zamrzovanjem. Za daljše shranjevanje svetujem, da živila vakuumirate, za kar potrebujete aparat za vakuumiranje in vrečke, prilagojene za ta postopek. Ne pozabite na nalepke: vsebina in datum zamrzovanja sta obvezna zapisa.
Pri konzerviranju ne gre brez sladkorja (medu ali drugega sladila), soli, kisa, olja in začimb. Ti naravni konzervansi so nujni, če želite pridelke shraniti za kaj več kot kak mesec dni, saj vsak predstavlja eno oviro v obrambi pred kvarjenjem.
Pri sušenju pazite na ustrezno temperaturo, da ni previsoka, pri zamrzovanju, da zamrznete čim hitreje, pred tem večino zelenjave blanširajte.
Pri vlaganju so pomembni čisti in brezhibni kozarci, steklenice in predvsem njim ustrezni pokrovčki. Nakupite nove ali zelo kritično preglejte stare. Če pri katerem dvomite, ali je še brezhiben in primeren, ga raje, kot bi ga uporabili za konzerviranje, pospravite v vrečko in ob prvi priložnosti ponudite v kakem vrtcu. Ne boste verjeli, kaj vse znajo narediti iz njih.
Pri vlaganju hrane se boste potili in umazali. Priskrbite si čiste krpe, čist predpasnik in dovolj kuhinjskih papirnatih brisač za enkratno uporabo.
Se vsako leto jezite nad svojo nerodnostjo pri nalivanju marmelade v kozarce? Kovinski lij s primerno veliko odprtino vas bo gotovo osrečil. Dobite ga v večjih trgovskih centrih in specializiranih trgovinah.
Da se vroče polnjenje zanesljivo posreči, morate delati hitro, dobro razkužiti posodo in pribor, dovolj skuhati sadje in zelenjavo, polniti v vroče kozarce do roba in takoj vroče zapreti.
Čas pasterizacije je odvisen od vrste živila. Navadno je najbolje, če sočasno konzervirate le eno vrsto shrankov: danes hruškov kompot, jutri pa domač ajvar.
Konzervirana živila (sušena, vložena, zamrznjena) so obstojna največ leto dni. Po tem času so izgube hranil, kar je bistveno, ter arome in barve že tako velike, da jih skoraj nima več smisla uživati. Predelajte vedno le toliko hrane, kot je vaša družina poje v enem letu. Kar ste pridelali več, je najbolje podariti.
