Odprta kuhinja: Flankrofi, leto pozneje

Kako lepo! Ideja živi. Znani slaščičar Gorazd Potočnik si je lani na našo pobudo izmislil flankrofe, ampak kot kaže, jih nismo pokopali skupaj s pustom. Še vedno so aktualni 
in med ljudmi.

Objavljeno
05. februar 2016 11.33
Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič
Lani smo razmišljali o tem, kako bi se dalo priljubljeno pustno cvrtje s kral­jevskim krofom na čelu povzdigniti v nekaj novega, nekaj s kreativno dodano vrednostjo. Gorazd Potočnik je dolgo tuhtal in si izmislil flancate v obliki grisinov, marmelada pa se postreže zraven in vanjo slastno palčko pomakamo. Mimogrede se je spomnil tudi imena: flankrof. Ko smo se pogovarjali, za koga bi bilo to uporabno, je predlagal, da za kakega gostinca, ki se mu v pustnem času ne da ukvarjati za zahtevnimi krofi, ampak bi bil vseeno rad sezonski.

To se je očitno zdela kar pametna misel Tomažu Bolki iz odlične gostilne Krištof iz Predoselj. In že so se flankrofi kot ulična hrana lani poleti znašli na Sladolentu. Ker je Tomaž po duši oblikovalec, jim je dal novo srajčko: postregel jih je v »kuverti«, ki jo je sestavil iz fotokopirane strani našega časopisa Nedelo, kjer je bila objavljena recenzija njihove restavracije. Seveda izpod peresa Uroša Mencingerja, že dolga leta uglednega ocenjevalca gostiln, s »sedežem« prav v našem časopisu – in avtorja Sladolenta. Ko smo zdaj Tomaža Bolko poklicali in spraševali po flankrofih, smo mu znova dali idejo, je priznal. Spomnil se je, da bi jih lahko stregel tudi na prihajajočem dogodku v Kranjski Gori. Pustni čas pač.

Pa tudi Gorazd ni pozabil nanje. Prav pred kratkim so jih pripravljali na enem od tečajev sladke peke, ki ga je vodil. Ali ni lepo: ideja, ki se je začela kot nekakšna šala, vaja v slogu, je tako lepo živa in med ljudmi. Če bi se priključili tudi vi, znova objavljamo Potočnikov recept. Z njim se boste skoraj gotovo izognili vsem težavam s krofi, ki jih v jutrišnji Odprti kuhinji opisuje Mojca Koman in ki se pri peki tako rade zgodijo manj veščim kuharjem.