Odprta kuhinja: Januar v kuhinji s Slavko Ilich

Novo leto se je že začelo, pa se še nisem čisto navadila, da je »novo«!

pon, 04.01.2016, 15:00
Krompir iz pečice
... z žajbljem


3-4 krompirji na osebo
po 2-3 listi svežega žajblja na krompir
oljčno olje, groba sol in poper iz mlinčka
pekač in papir za peko


Pečico segrejemo na 200 stopinj.
Operemo krompir in ga narežemo na čim tanjše rezine, ne da bi ga prerezali. V vsak gomolj zataknemo po dva, tri liste žajblja, zlagamo na pekač, obložen s papirjem, pomažemo z oljem, posolimo in popopramo.
Pečemo približno 40 minut in takoj ponudimo!

Čeprav iz leta v leto bolj načrtujem (beri: manj kupujem in zapravljam), v hladilniku in shrambi še vedno ostane marsikaj od praznikov. Opozarja me, da se še ne znam upreti mamljivi ponudbi ekološke kmetije, nekaj več pa vzamem tudi za vsak primer, če nenapovedano pridejo vnuki ali drugi obiski.

Tako mi je ostalo kar nekaj dobrih pečenic, pa sem »vadila« in skuhala malce drugačno enolončnico. Samo razparam ovoj, ga slečem, z roko nadrobim meso v cmočke … in tako naprej, kakor piše v receptu. Zraven dam še kuhan beli fižol, ki je lahko s tržnice ali pa, kot ta na fotografiji, iz konzerve, ter še listni, lahko tudi kodrolistni ohrovt (le okrasnega še ne trgam, ker je tako lep), ki ga uporabim na več načinov, toda v enolončnici mi je naj! Svojega sem skoraj že vsega porabila, tako da bom kmalu spet odvisna od tržnice.

Poleg tega imamo pri nas radi fižol. Vseh vrst, najbolj pa fižol keber, ki ima sicer različna imena in ga je na njivi sadila še moja mama. Na tržnici ga kupim svežega, takoj ko se pojavi. Potem poiščem še suhega. Prej ga čez noč namočim, pri kuhanju pa vedno uporabim algo kombu ter za vsak primer in boljši okus še nekaj vejic kraškega šetraja. Potem nimamo težav z napenjanjem in … (Preverjeno deluje!) Ker je vnukoma črna redkev pre­ostra, jo zamenjam z rdečimi redkvicami.

Pri krompirju zaživi spomin na otroštvo, ko smo za večerjo (vso zimo, skoraj) imeli krompir, pečen v pečici zidanega štedilnika na drva. Če so bili gomolji bolj drobni, cele, večje pa prerezane na polovico. Spominjam se, kako sva s sestrico neučakani odpirali vratca »rora«, ali se je že naredila lepo zapečena skorjica z nekaj zrnci grobe soli na vrhu. Seveda naju je mama podila stran, da se ne bi opekli. Nove pečice imajo na srečo okno, da jih ni treba odpirati! V spomin na tisti čas sem krompir naredila malo drugače. Oprane gomolje sem kakšna dva milimetra narazen zarezala, a ne prerezala, tako da so se med pečenjem lahko razprli. V zareze sem vtaknila sveže liste žajblja, krompirje pomazala s čopičem, pomočenim v olje, posolila in spekla.

Nazadnje pa še spomin na sejem kuharskih knjig v Parizu pred nekaj leti. Tam so nekateri avtorji kuhali v živo. Med njimi tudi legendarna Grkinja Vefa Alexiadou, ki je iz »ostankov« testa za zavitke in nekaj žlic nadevov naredila vrtnico. Kolikor je testa, toliko velika je lahko. Meni so ostali štirje kosi kupljenega vlečenega testa, raztepeno jajce, polovica lončka sladke smetane, nekaj žlic rikote in pest zamrznjenih borovnic. To je to, več v receptu!

Pa obilo veselja želim!

Prijavi sovražni govor