Odprta kuhinja: Kaj kuhate s kavo?

Smo na pol poti našega mesečnega izziva, natečaja, v katerem vsak mesec zbiramo najboljše recepte bralcev. Januarja nas zanimajo taki, ki pomembno vključujejo kavo. Svoje predloge lahko pošljete po navadni pošti ali z elektronskim obrazcem, naslove in vse nujne informacije s kupončkom vred pa najdete na zadnji strani priloge.

Spomnimo: v prejšnji številki smo objavili pet najboljših receptov, ki vključujejo svinjino, prve tri smo tudi, kakor je navada, nagradili s boni. Bone imamo tudi tokrat: recepti s kavo, ki nas bodo najbolj navdušili, bodo pošiljateljem prinesli nagrade v vrednosti 120, 60 in 40 evrov. Tokrat bomo zbirali do nedelje, 31. januarja, ampak zadnji dan lahko pošiljate le še z elektronskim obrazcem, kajti navadna pošta prispe prepozno. Kuhali bomo v dneh po tem, skupaj z uigrano ekipo z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Kar korajžno se lotite pošiljanja: to je ena naših najbolj priljubljenih rubrik, drugi bralci pa so najbolj hvaležni za recepte, ki so preverjeni in jih priporoča kak drug »navaden« in reden uporabnik.

Še ena o ocvirkih

Ob tem pa še zanimivost, povezana z recepti za svinjino. Ob prebiranju članka o zmagovalcih se je gospa Breda Martiničič spomnila in se nam oglasila s tole zgodbo: »To je recept, ki ga z veseljem uporabljamo gospodinje iz Ilirske Bistrice in okolice, drugje ga ne poznajo. Vem in prepričana sem, da bodo gostje odšli domov siti, veseli in zadovoljni in še bodo prišli. Čisto preprosta jed so ocvirki s krompirjem, tako dobra in nasitna, da kliče po še. Takole gre: nabaviš, najbolje pri mesarju, ki ga poznaš, 5 kg špeha, ga narežeš na kocke in daš v večjo kozico (jaz uporabljam črno posodo Emo Celje). Nekateri dodajo malo maščobe (mast, olje) ali celo malo vode, da se nam špeh ne zažge. Od začetka moramo mešati, cvremo na ne preveč visoki temperaturi. Špeh se začne lepo topiti in v kuhinji lepo zadiši.

Medtem olupimo krompir (količina po občutku, 3–4 na osebo): vedno ga zmanjka, ker je nesramno dober. Zrežemo ga na večje rezine, operemo in posušimo s krpo. Ko ocvirki v kozici začnejo lepo rumeneti, prilijemo nekoliko mleka (za kavno skodelico), to jim da lepo barvo. Ko mleko povre, dodamo ocvirkom 2–3 čebule, ki jih prerežemo na štiri dele, in še 3–4 liste lovorja. In krompir! Skupaj z ocvirki naj se krompir zapeče do zlato rumene barve, ocvirki pa postanejo lepo rjavi. Če je treba, malo pomešamo, ne preveč, da krompir ne razpade. Ko vidimo, da je krompir pečen, ga poberemo z zajemalko in s cedilom iz kozice, malo počakamo, da se mast odcedi in preložimo v lepo veliko posodo, najbolje, da je glinena, ker ohrani toploto (sama jo še prej v pečici segrejem). Nato posolimo in ponudimo, saj gostje kar ne morejo pričakati, ker brbončice delajo ... Zraven pa paše surovo kislo zelje, narejeno na solato, s česnom, poprom in oljčnim oljem.«