Tiskane izdaje
Starejši ljudje povedo, da je kamilica (lat. Matricaria recutita), roža plemenitega vonja, rastla na vsakem slovenskem vrtičku, in tudi sama se spominjam gartlca stare mame, kjer sem trgala cvetove, ki jih je potem sušila za čaj. Kamilica je bila malone simbol za čaj. Stregli so ga bolnikom v bolnišnicah, vendar tega ni več, zdaj jo lahko uživamo doma in v posameznih gostinskih lokalih, kjer jo ponujajo tudi v kombinaciji z drugimi zelišči in je dodana bolj za aromo.
Kamilica uspeva po vsej Evropi in je enoletnica z značilnim eteričnim vonjem, ki ga ne pozabimo in ne zamešamo zlahka. Dve vrsti, prava in vonjava kamilica, sta najbolj pogosti v našem okolju, malo manj poznana je rimska. Ta je pri nas gojena, in če informacije držijo, je bila prav rimska kamilica ena od sestavin olja, ki so ga uporabljali za balzamiranje faraona Ramzesa II. Sledi ji pasja kamilica s podvrstami, kot so njivska, barvilna, smrdljiva kamilica ..., ki pa se od prave tako kot po videzu razlikujejo tudi po učinkovinah.
Kamilica samovoljno uspeva kot plevel po obrobju sončnih travnikov. Najhitreje jo najdemo, če se sprehodimo mimo koruznih polj, kjer ji dela družbo šentjanževka. Redko pa dandanes najdemo polje, ki ni bilo poškropljeno s pesticidi in herbicidi, tako da nabiranje ob takšnih poteh ni najbolj priporočljivo. Kamilica je nezahtevna za vzgojo in zaradi njene koristnosti ji namenimo prostor na robu vrtička, če tega ni na voljo, bo širši lonec ali korito dovolj. Seme dobimo v vsaki bolje založeni trgovini ali zadrugi, sčasoma pa si le zagotovimo svoje ali jo pustimo, da se zaseje sama. Ne potrebuje veliko vode, potrebuje nekoliko več prostora in veliko sonca, da lahko razvije zdravilne učinkovine. Kamilico sicer vzgajamo kot zdravilno rastlino, a se dobro dopolnjuje in koristi tudi na zelenjavnem vrtu, saj odganja škodljivce s kapusnic. Cveti vse poletje. Cvetove trgamo sproti in na hitro posušimo, preostali del rastline dodamo h kompostu. Uporabimo lahko sveže ali pravilno posušene cvetove. Poudariti je treba, da posušene cvetove shranimo v dobro zaprti večplastni papirnati vrečki, da ohranimo aromo in zdravilne učinkovine. Kamilice delujejo protivnetno in pomirjajoče. Če čaj pijemo, je pravi blagor za odpravljanje krčev in napenjanja, odlično zdravilo proti vnetnim boleznim in pri težavah črevesnega katarja. Zunanje pa ga lahko uporabljamo za inhalacije, obloge oziroma obkladke, kamilična para bo olajšala težave nahoda in vnetje sinusov, s prevretkom si lahko izpiramo lase, da bodo imeli lep lesk, in še bi lahko naštevali.
Kamilica ni nepoznana v kulinariki, a na jedi, v katerih bi bila ena od sestavin, ne naletimo pogosto. Ker pa domišljija in pogum nimata meja, se lahko preizkusimo v pripravi kamiličnega sladoleda in sorbeta, skuhamo kamilično juho ali ob večeru posedimo v gugalniku s skodelico toplega in aromatičnega kamiličnega mleka.
