Odprta kuhinja: Konopljini zelenčki

Industrijska konoplja je ena bolj vsestranskih rastlin. Spada med oljnice, skupaj s sončnicami, bučami, lanom. Njena uporaba sega veliko dlje kot le v kuhinjo. Predela in uporabi se lahko skoraj vsa rastlina. Cvetovi s semeni, listi in stebla. A ostanimo pri kulinarični rabi.

Iz semen se stiska visokokakovostno konopljino olje, ki blagodejno vpliva na organizem in ima veliko vitaminov in mineralov. Iz luščin, ki ostanejo od stiskanja, se lahko naredi moka, ki je brezglutenska in visoko hranilna. Ko jo presejemo še skozi drobno sito, dobimo konopljine beljakovine, nepogrešljive za športnike, ki so občutljivi na gluten ali sojo. Cvetove ali vršičke posušijo v velikih sušilnicah na zraku in jih lahko uporab­ljamo za čaj. Tomaž Rosič in Boštjan Lipavic iz podjetja Be Hempy sta za nas pripravila takšen čaj s sivko. »Znan je po blagodejnih učinkih za telo, saj vsebuje veliko antioksidantov in je zaradi tega zelo podoben zelenim čajem. Vseeno je konopljin čaj zeliščni in je brez kofeina,« pove Tomaž, podjetnik, ki skupaj z Boštjanom išče nove načine uporabe konoplje. Njun izdelek so tako aktivirana konopljina semena in konopljini mikrozelenčki.

Od vseh, po zadnjih podatkih okoli 420 hektarov s konopljo posejanih površin v Sloveniji, skrbita za svoja dva in pol hektara. Lani jeseni sta imela prvo žetev, zdaj pa njuna konopljina polja počivajo in so eksperimentalna površina za nadaljnje raziskave. Da je vse v skladu s predpisi in zakonom, ves čas skrbijo pristojni inšpektorati, »ravno v decembru je prišel zadnji, z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,« pove Boštjan, diplomirani inženir agronomije, ki je že svoje diplomsko delo posvetil konopljinim semenom. Od tod tudi znanje in ideje za aktivirana konopljina semena. »Konopljina semena v slovenskih kalilnicah laboratorijsko skalimo, in ko poženejo repki, jih nazaj dehidriramo. S tem podaljšamo obstojnost semen, postanejo mehkejša, ker se lupina razpoči, se sprostijo vsi plini, dobijo pa tudi precejšnjo hranilno vrednost. Majhna rastlinica ima namreč v sebi največ hranilnih snovi,« poudari Tomaž. Šla sta še dlje in ponudila tudi konop­ljino mikrozelenje. Rastlinice, ki razvijejo prve prave liste, so petkrat bolj hranilne in veliko manj kalorične kot odrasle rastline in njihovi posamezni deli. Za zdaj, bolj ko ne, jih vključujejo v visoko kulinariko, kot dodatek solatam, namazom, tudi za dekoracijo. Počasi si utrjujejo svoje mesto med mikrozelenjem iz kreše, graha, brokolija, rukole, kolerabe, gorčice in še mnogih drugih. »To je butični produkt. Za zdaj je na voljo le po naročilu,« pove Tomaž. V zimskih dneh, ko zemlja počiva in je zelenjave malo, je mikrozelenje tudi nadomestek zanjo.

Industrijska konoplja ima veliko prednost pred drugimi nasadi poljščin, ker je zelo trpežna in odporna rastlina, ki je škodljivci skoraj ne napadajo, kar pomeni, da škropljenje s pesticidi in herbicidi ni potrebno. Za povrhu brez večjih težav prenaša sušo. Seme tako zraste v našem okolju, brez škropil, je ročno pobrano in obdelano ter na naravni način posušeno. »Imamo odlično seme, vendar ga ne smemo uporabiti za naslednje posevke, ampak moramo certificirano seme vsako leto kupiti od države,« nad enim od zapletov glede konoplje potarna Boštjan. A se ne pusti zmotiti in nam razkrije del načrtov za prihodnost. Čokoladne ploščice s konopljino smolo in konopljini oreščki.