Odprta kuhinja: Kuhnapato in novo tekmovanje tik pred vrati

Tudi letos je tematika avtohtona hrana, otroci pa jo bodo pripravljali na dva načina: čisto »po starem« in po drugi strani na sodoben način, za 21. stoletje in po svoji zamisli.

»Eden glavnih ciljev tega izobraževalnega projekta je obuditi pozabljene jedi naših prednikov in jih povezati z 'razlogi' priprave: cerkveni ali posvetni prazniki, večja kmečka ali delavska opravila, obletnice ali rojstva in podobno,« pravi vodja tekmovanja Anka Peljhan. »Izvedli bomo dvanajst regijskih tekmovanj in finale. Kot vsako leto imamo tudi letos tri tekmovalne kategorije. Osnovnošolci med 4. in 9. razredom se bodo pomerili v pripravi avtohtone ali lokalno značilne jedi, ki jo bodo pripravili po postopku prednikov in jo v tem duhu tudi ponudili. Potem bodo isto jed priredili na sodoben način, z rahlo prilagoditvijo sestavin ali le njihove obdelave ter v sodobni vizualni izvedbi. Kot tretjo tekmovalno kategorijo bomo videli 'pozdrav', dobrodošlico, ki bo kruh in sol obarvala lokalno,« pojasnjuje. Otroci imajo tudi nalogo, naj si pri predstavljanju jedi pomagajo z namišljenim likom turista, domačega ali tujega, ki mu je treba razložiti kaj je, ob kakšni priložnosti se je to pripravljalo in v kakšnem času.

Tekmovanje je priljubljeno in množično, predvsem pa uspešno pri iskanju zanimivih jedi, med katerimi bi marsikatera morda že utonila v pozabo. Vzpostavlja namreč dialog med generacijami, pogovor med starimi starši in vnuki, če je treba. Še najbolj pa je posebno po tem, da se je že marsikateri znan kuhar ob spremljanju tega tekmovanja začudil in ovedel, kako malo opreme, sestavin in tehničnega znanja je pravzaprav potrebno, da se pripravi odlična jed.

»Razlog za izbiro druge tekmovalne kategorije – stare jedi na sodoben način – je želja, da bi kulinarično dediščino ali hrano iz okolice približali čim širšim množicam ljudi, tudi gostincem, ki so pogosto skeptični glede uvrstitve jedi naših prednikov na svoj jedilnik. Z majhnimi koraki v smislu bogatenja okusov včasih preprostih, revnih, jedi z lokalnimi dodatki in sodobno vizualno predstavit­vijo – jed bomo po zadnjih kulinaričnih zapovedih postavili v kozarec – upamo, da bomo pozneje te recepte našli v marsikateri slovenski gostilni. Pri oblikovanju pozdrava ali dobrodošlice načrtujemo uporabo avtohtonih, sezonskih živil, značilnih za posamezno mikrolokacijo, skupaj z veliko otroške domišljije,« dodaja Peljhanova.

Lepa novost letošnjega tekmovanja je, da se je vključilo tudi deset skupin osnovnošolcev slovenskih manjšin iz Italije in Hrvaške, ki bodo brez dvoma razširile in oplemenitile nabor jedi s slovenskimi koreninami. Vsega skupaj je napovedanih 98 ekip. Spet bo živahno na vseh koncih Slovenije, verjetno pa tudi onkraj naših meja. Lani so otroci po koncu tekmovanja nastopili na simpoziju kulinarične diplomacije na newyorški univerzi v Washingtonu, kuhali na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu, pripravili banket v Evropski hiši v Londonu, pogostitev v Bruseljski mestni hiši in dan pozneje na veleposlaništvu v Bruslju ... To je zgodba, ki raste.