Odprta kuhinja: Matejine zgodbe o hrani

Poglejte, katero besedo kaže. Ali ni krasna besedna igra? Mateja Delakorda ima rada hrano na vse načine in zato ni čudno, da tudi ustvarja, »dela« tako različne zgodbe, ki so z njo povezane. Njen blog Zgodbe na krožniku je samo središčna os ...

Blogerka, novinarka, urednica, organizatorka kulinaričnih dogodkov ... Kulinarika žensko vejo njihove družine srečno zaposluje že od prababice naprej in tudi Matejo, ki je sicer izšolana novinarka, najdemo v številnih projektih: med zadnjimi je bila slovenska blogerska konferenca (z Ivo Gruden), po novem svoje znanje posoja enemu od velikih trgovcev za oblikovanje vabljivih oglasov. Ves čas piše blog, pomaga zbirati sladice za obdarovanje otrok ... Če bi jo morala primerjati s kako znano hrano, bi ji rekla malinov makron: njena družba človeka res ne obteži, je sveža, ravno prav moderna in hkrati ravno prav štrli ven med drugimi torticami, mafini, zavitki, kapkejki ... Namreč: vitrina slovenske kulinarične scene je že kar polna.

Je pa tudi imenitna kuharica – kar boste preverili s piškoti, ki jih je spekla za vas. Štirje piškoti, štirje trenutki življenja.

1. Kulinarična zgodba, ki vam je najbolj segla v srce, odkar veste zase ...

Prav zares mi je segla v srce kratka zgodba o Babettini gostiji, po kateri je bil posnet prelep danski film. Dogajanje je postavljeno v 19. stoletje na Jutlandijo med otoške prebivalce, ki se skladno s svojim verskim prepričanjem odrekajo vsakemu užitku, češ da jim bo to prineslo odrešenje. Nekega dne na pastorjeva vrata potrka francoska begunka Babette in za streho nad glavo ponudi svoje kuharske veščine. Čas teče, pridobi si spoštovanje otočanov in prilagodi se njihovemu načinu življenja. Ob nekem prazniku pa jim vendarle priredi pravo francosko pojedino, ki jo ti nenavadni ljudje sprejmejo, a se dogovorijo, da med obedom beseda ne bo nanesla na hrano in senzualne užitke ob njej. A kaj se zgodi? Občutja privrejo na plano skozi solze: zamere med posamezniki so naenkrat pozabljene, zatrte ljubezni se obudijo in vse rane se zacelijo.

2. Kako bi svoji prababici predstavili, kaj je srž tega, kar počnete ...

Srž vsega, kar počnem, so metuljčki v trebuhu in tisti fantastični zaljubljeni občutki, ki se zgodijo ob novi ideji, projektu ali zgodbi. Prav to me vsakič znova osreči in poveže s čudovitimi ljudmi, ki jih pri tem spoznam. Takole bi rekla prababici: »Zelo podobno, kot si ti to počela vsakič, ko si svoji družini postavila na mizo s srcem pripravljene jedi in najboljše krofe, o katerih mi moja mama, tvoja vnukinja, še danes pripoveduje. S tem, ko si ljudi povezala za mizo, jim z okusi podarila spomine, si osrečila sebe in njih.« To si želim početi tudi jaz in ti dobri občutki domače topline s kančkom zaljubljenosti me pri vsem, kar počnem, ženejo naprej.

3. Kaj je kar naprej na vašem krožniku? Zakaj?

Ko gre za hrano, sem verjetno največji obsedenec s testeninami na svetu. Če imajo nekateri v svojem telesu poseben predalček za slaščice, imam jaz posebno kredenco za te kuhane testene užitke. Mar ni fantastično, da te različne oblike skupka istih sestavin odpeljejo v tako različne svetove. Enkrat s paradižnikom, drugič s smetano, tretjič z bolj prefinjeno sause vierge. Ne, ne smem več razmišljati o tem, ker sem že lačna.

4. Izberite si enega od štirih piškotov, ki ste jih spekli za OK, in si zamislite prizor, kje in kako bi ga snedli – dovolimo vam nekaj vrst prazničnega sanjarjenja brez slabe vesti ...

Predstavljam si praznično popoldne, zunaj je ledeno mrzel dan, ki se mu zgolj nasmehnem, kaj mi pa moreš: jaz sem doma in na toplem. Božično drevesce je na svojem običajnem mestu in s svojo utripajočo navzočnostjo me popolnoma pomirja. V pečici se že nekaj ur na nizki temperaturi cmari posebna pečenka in z vonji, ki uhajajo iz nje, ustvarja praznične občutke. Pristavim za kavo, sežem po kovinski škatli z daminimi poljubi, ki jo imam še skrito v najbolj odročni kuhinjski omari, in piškote prestavim na majhen krožnik, ki ga uporabljam le za božič. Kavico si natočim v svojo tolažilno skodelico, se zleknem na kavč in uživam.