Odprta kuhinja: Mojstrska zasedba na Gori pod lipo

Energije narave poskrbijo za osnovni mir, za polne želodčke sloviti mojster Andrej Kuhar. Za vse drugo pa Lena Klinar in Primož Gregorič ... 

Objavljeno
11. junij 2017 10.22
Žana Kapetanović
Žana Kapetanović
Ko se pripelješ na Tinjsko Goro na obronkih Pohorja in na hribu pred domačijo Gora pod lipo stopiš iz avta, se v tvojem srcu v hipu vse postavi na pravo mesto. Spontano globoko zadihaš in se preprosto prepustiš trenutku. Energije narave poskrbijo za osnovni mir, za polne želodčke sloviti mojster Andrej Kuhar. Za vse drugo pa Lena Klinar in Primož Gregorič ...

»Res je. Na podeželju se čas ustavi. Utrip zelenega Pohorja, ujetega med griče, ki jih preraš­čajo vinogradi in gozdovi, takoj očara. Ko človek vdihne svež zrak, prisluhne melodiji narave in si privošči domače jedi pristnega okusa, se zave, da je narava tista, ki daje s svojo lepoto življenju pravo kakovost,« pravi Lena Klinar, medtem ko razkazuje, kaj vse so zgradili, prenovili in sčarali. Kombinacija tradicionalnega in sodobnega se pretaka iz skrbno obnov­ljene lesene hiške – z ohranjeno črno kuhinjo in krušno pečjo ter majhno in skromno spalnico – v sodobno minimalistično opremljene prostore. Med enimi in drugimi je še shramba z različnimi domačimi dobrotami, ki pričajo o naravnanosti zakoncev Gregorič, da oplemenitita vse, kar pridelata sama oziroma kar pridelajo kmetje v bližnji okolici.

Zgodba Gore pod lipo počiva na vinu, ki je in bo območje pod Pohorjem postavilo na vinski zemljevid sveta, sta prepričana mlada zakonca, ki imata za seboj veliko izkušenj. Goro pod lipo sta namreč vodila že pet let, preden sta se odločila, da bosta objektu vdahnila sodoben pridih in ljudem ponudila domiselno kuhinjo. Ta zdaj temelji na izkušnjah Andreja Kuharja, enega najbolj slovitih kuharskih mojstrov starejše generacije, in njegovi malone mladostni zagnanosti, ki ga spremlja celo v letih, ko si mnogi želijo le še počivati. V začetku letošnjega leta se je namreč pridružil ekipi, tako da večino časa preživi v tem čudovitem okolju. Le nekaj korakov stran je kuhinja, pred katero ima v pikčastih posodah posajena zelišča. Idilično okolje za nove kreacije starega mojstra.

»Vrhunske surovine iz tukajšnjega okolja so osnova za razvoj kulinarične zgodbe Gore pod lipo,« pravi Lena, medtem ko kot kakšna dobra vila tiho in nežno hiti z enega konca na drugega. Je srečna, jo vprašam. »O, ja, zelo sva srečna. Predvsem zdaj, ko nisva več sama za vse, ko sta z nama gospod Kuhar in naša hišna enologinja Darja Bovha. Smo ekipa, ki deluje kot družina,« pripoveduje Prekmurka Lena, ki je pustila službo predstavnice nemške turistične organizacije na Slovensko-nemški gospodarski zbornici v Ljubljani in se preselila na Tinjsko Goro, kjer je bil rojen njen izbranec Primož – in kjer se je vsa ta zgodba rodila iz vinogradov, ki sta jih zasadila njegova starša.

Včasih sta se pogosto vozila mimo neke stare kmetije. Ko se je ta na koncu podrla, je v njiju dokončno dozorela želja, da zgradita nekaj, kar bo svojevrsten odsev njune opredeljenosti – rada imata toplino doma, navezana sta na korenine, hkrati pa si želita iti v korak s časom, biti malce drzna, za ščepec drugačna in življenje zastaviti tako, da ne bo vse vnaprej predvidljivo.

Primož je po poklicu in duši gostinec, ki uživa v svojem delu in ustvarjanju v okolju, ki mu je pri srcu. Imeti pristno pohorsko hišo je bila njegova želja že v času, ko sta se med študijem na Bavarskem srečala z Leno – ko sta ju za vedno združili ljubezen in podobna vizija. Leta 2005 sta kupila domačijo, 2006. sta postavila vinsko klet, nato sta zgradila zgornji del hiše ... Pet let je postopoma nastajala zgodba, ki je letos zares zaživela.

Poudariti je treba, da je obokana vinska klet, v kateri dominira mozaik z družinskim grbom, posebna zgodba. Gre za ogromen, skrbno načrtovan in urejen prostor, v katerem živijo stare in se rojevajo nove dogodivščine. Pravzaprav je vse zraslo na tem temelju, ki sta ga Primoževa starša postavila leta 1984, ko je družina Gregorič zasadila prvi vinograd. Iz vinogradniške zgodbe se je nato razvila tudi zgodba o kleti. Tukaj pridelujejo mirna in peneča vina, z občutkom narave in uporabo avtohtonih kvasovk. Pod znamko Vino Gregorič te žlahtne kapljice skrbno negujeta Primož in hišna enologin­ja Darja.

Lena in Primož gojita svojo piro, ajdo, buče in v marmelade na tradicionalni način vkuhata vse dobrote iz sadovnjaka, polnega starih sort jabolk, vinogradniških breskev, kutin ... Pripravljata pregrešno okusno slaščico iz hrustljavih karameliziranih bučnih semen, oblitih s temno čokolado. Hkrati Andrej Kuhar snuje nove dobrote, ki bodo na voljo v tej prodajalni kulinaričnih spominkov. »Andrej je neustavljiv, zagnan ... Njegova mladostna energija nas vse navdihuje,« pravita zakonca Gregorič. Najbrž boste kaj hitro ugotovili, da so krožniki, ki jih je za predstavitev v Odprti kuhinji ustvaril Andrej Kuhar, videti zelo moderni. Gre za to, da se na njih prepletajo pristna domača kulinarika in sodobni prijemi. »Sestavine so kar najbolj naravne. Želimo si čim bolj čistih okusov, vrhunsko kakovost, tako da – podobno kot si pri vinih želimo ohraniti sortnost vin – tudi pri kulinariki ohranjamo pristne okuse. Če smo pripravili ribo, je to postrv iz bližnjega potoka. Včasih so na naših krožnikih tudi potočni raki ali kakšen smuč. In tukaj se ribja zgodba konča. Po želji seveda naredimo tudi izjeme v smeri svetovne kulinarike ali kakšnega posebnega izziva,« na koncu našega pogovora poudarita Lena in Primož.