Tiskane izdaje
Na eni strani z lesom in lesenim stopniščem obokanega prostora prasketa v kaminu, na drugi pa za masivnim kuhinjskim otokom, ki ga je naredil lokalni zidar, zbrano rožlja Aleksandra. Za nas pripravlja predloge, kako si lahko tudi pozimi zamešamo zanimive solate in polivke. A nas opozori, da si je zamislila predvsem take, ki so še več kot klasičen solatni krožnik. Gre za trenutno v tujini zelo priljubljen obrok iz sklede, ki ga tako tudi poimenujemo, pove. Je prava uspešnica na družbenih omrežjih, na voljo pa tudi v bistrojih in restavracijah.
»Dan lahko začenjamo z jutranjo skledo, sestavljeno iz raznih kaš, oreščkov, začimb in agavovega sirupa, nadaljujemo pa lahko s slano različico, ki si jo, preden jo zaužijemo, dobro zmešamo s polivko, pripravljeno z oreščki in semeni. Sestavine so odvisne od vsakega posameznika, prav tako razmerja, predvsem pa gre za kombinacijo ključnih za naše telo, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati in vitamini, in tekstur, pri tem pa so nam lahko poseben izziv tudi barve posameznih živil.« Sila priročno je, da so sklede zelo nasitne, hkrati pa nas ne obtežijo, zato z lahkoto nadaljujemo delo. Prav tako jih lahko pripravimo vnaprej in si jih odnesemo na delo, da se izognemo hitri prehrani ali nezdravim prigrizkom.
Vse se začne v otroštvu
Kulinarična zgodba naše sogovornice se je zakoreninila pred leti, ko se je zaradi zdravstvenih težav odločila za spremembo v prehrani. Delovalo je in novi način priprave obrokov brez mesa, mlečnih izdelkov in sladkorja ji je počasi lezel pod kožo. Ker pa se je od malega rada sukala za štedilnikom, še posebno ko je šlo za peko sladic, se ni zadovoljila s prvotnimi recepturami, osvojenimi v obdobju prilagajanja na presne in veganske jedi. Začela je raziskovati: najprej po spletu in v knjigah, pozneje pa že na delavnicah in izobraževanjih, se začetkov spominja Aleksandra. Čeprav se je šolala v ekonomski smeri in bila zaposlena v domačem podjetju, se je takrat v njej začela prebujati tudi Ayatana. Takrat močna želja, nato izobraževanje v Ameriki in pridobljen certifikat na priznani veganski šoli Matthew Kenney Culinary Academy, zdaj pa že studio, katerega ime v starodavnem jeziku sanskrt pomeni svetišče, dom, prostor počitka in skedenj. Drugo nadstropje obnovljenega dela poslopja iz 17. stoletja s svojo ambientalno toplino in Aleksandrino vizijo tako uteleša vse našteto.
Okusi kombinacij sezonskega, tujega in domačega
Ayatana je bila ustanovljena s poslanstvom širiti okusne možnosti prehranjevanja, vsekakor pa njen namen ni ljudem vsiljevati določeno filozofijo. »Vsak zase najbolje ve, kaj mu ustreza,« je prepričana Aleksandra. Njene jedi, ki jih lahko spoznavamo na delavnicah in pogostitvah, temeljijo na sezonskih sestavinah, za navdih pa se ozre v otroštvo. Čeprav rada poseže tudi po nekaterih živilih in izdelkih iz oddaljenih krajev, saj pravi, da izbira le lokalnih ni njeno obsedeno stanje, pa ji, ko gre za zelenjavo, največ pomeni pridelana pri nas. »Ni se mi težko zapeljati na Obalo v začetku pomladi in obiskati tržnico ali kmeta s pridelki, ki jih v našem koncu še ni.« A zakaj ne bi dali priložnosti kakšnemu žitu iz tujine in si ga pripravili v kombinaciji z našimi sezonskim sadjem in zelenjavo, se zamisli.
Aleksandra Grilc Tomažin Foto: Uroš hočevar/Delo
Začnimo preprosto, z nadgradnjo solatnega krožnika v skledo, zamenjavo kisa in olja s kremasto polivko, z igranjem z barvami, da bomo jedli tudi z očmi, in teksturami, da bo v ustih zabavno, navsezadnje pa z Aleksandrinim prepletom sezonskih in lokalnih okusov, začinjenih s tujimi.
Tisti, ki se želite izogniti indijskim oreščkom v polivkah, te nadomestite s sončničnimi semeni. Kdor ne prisega na sojino omako, naj poskusi z limonovim sokom, soljo, poprom in zelišči, prav tako lahko sezamovo pasto nadomestite z maslom iz sončničnih semen.
Predvsem pa se ozrite okrog sebe, sledite okusom in raziskujte: navsezadnje vam lahko uspe odličen preliv iz orehov ali bučnih semen in bučnega olja, ki se zimskim solatam še posebno podajo, svetuje Aleksandra. Naj njihova priprava nikar ne bo dolgočasna.
