Odprta kuhinja: Na sprehod s košarico

Poleg znanilk pomladi, ki niso vse užitne, lahko v naravi že vidimo in natrgamo lapuh, pljučnik, trobentice, marjetice, regrat. Na vrtu in visokih gredah sem ter tja najdemo mlade liste zasajenih zeliščnih trajnic, kot so beli vratič, pelin, koromač, mlade liste lukov. Če nimate vrta, razmislite, ali ne bi zelišč gojili v lončkih na okenski polici. Ravno pravšnji čas je, da zasadite takšna, ki jih uporabljate v kuhinji. Mednje zagotovo spadajo peteršilj, melisa, drobnjak, timijan, šetraj, majaron, meta. Poleg tega da pogled na zelenje sprošča oči, bodo aromatični listi pri roki vsakič, ko boste dobili idejo ali vsaj namig za novo jed.

Če pomislim, nam narava že ponuja zanimiv izbor zeliščnih rož, ki so kot nalašč za ta vlažni čas, ko je obdobje viroznih obolenj na vrhuncu, prehladi in kašelj pa skoraj ne ponehajo sami od sebe. Nepogrešljiv je zagotovo lapuh, latinsko Tussilago farfara, ki je po delovanju izredno močna roža. V starih knjigah je zelo cenjen kot zelišče, ki se obnese proti vsem težavam v »prsih« in zato ne bi smelo manjkati v nobeni mešanici prsnega čaja. Menda odpravlja sluz, pomaga pri izkašljevanju, uporablja se proti bronhitisu, znižuje vročino, pri oteženem dihanju, v kombinaciji z drugimi zelišči pa menda celo čisti kri. Če takšnih težav nimate, kljub temu dodajte nekaj zlato rumenih cvetov lapuha v domačo zeliščno mešanico »za vsak dan«, saj bodo čaju dodale posebno sladek in meden okus.

Tudi pljučnik, latinsko Pulmonaria officinalis, ne zaostaja za lapuhom po odličnih učinkovinah. Tako v cvetovih kot v listih vsebuje veliko kremenčeve kisline, zaradi katere ljudski glas o njem pravi, da »ko pri pljučnici ni več pomoči, pljučnik ne zataji«. Dodamo ga v domačo čajno mešanico in jo pijemo v prehlad­nem obdobju, ko je veliko hripavosti in bolečin v grlu.

Enako kot prejšnja dva je tudi trobentica, latinsko Primula vulgaris, odlična podpora in pomoč pri obolenju dihalnih organov. Ponaša se tudi z učinkovinami, ki pomagajo odpravljati težave pri putiki, premagujejo nespečnost, krepijo živce in dobro vplivajo na srce. Trobentic navadno ne uživamo samih in jih ponavadi dodajamo k zeliščni mešanici, ki naj bo sestavljena tako, da njihovo učinkovanje podkrepi. Sem ter tja se lahko zgodi, da kdo dobi alergijo na trobentice oziroma jegliče. Če se po zaužitju po telesu pojavijo izpuščaji, jo preprosto izpustite in poiščite drugo zelišče, ki bo nadomestilo njeno vlogo v tej mešanici. Sveža trobentica ima prednost, da je sladka in osvežilna, zato svoje mesto zasluži tudi na solatnem krožniku, v likerjih, sadnih solatah.

Navadno v zgodnji pomladi začnemo kuharijo z zeliščnimi frtajlami oz. jajčnimi omletami, ki jim dodamo nasekljana zelišča in začimbnice. Ker so te že vrsto let stalnica, vam tokrat ponujam malo drugačno jed, pripravljeno iz zdroba, ki jo uživamo samostojno ali z njo nadomestimo druge priloge. Sama sem zdrob zakuhala v vodi, a za polnejši okus ga lahko skuhate na mleku. Podroben recept najdete v Odprti kuhinji.

Če ste prehlajeni vi ali kdo od vaših bližnjih, pripravite zeliščni čaj, ki je naveden v receptih, in ga uživajte počasi po požirkih. Na dan lahko spijete dve do tri skodelice, a vedno sveže pripravljenega.

Če vam ni do uživanja opisanih zelišč, predlagam, da jih z lopatko z zemljo vred izkopljete in za nekaj časa presadite v plitko posodo. Tako bodo ob vas nekaj časa krasila prostor, nato pa jih le vrnite naravi. Za začetek bo tudi to ravno prav, potem pa se le veselimo, da bo vzdušje v kuhinji z vsakim dnem bolj živahno obarvano.