Odprta kuhinja: Otroška kuharija po gorenjsko

Prizorišče tokratnega tekmovanja je bilo v enem izmed gostinskih objektov številčne in uspešne kulinarične družine Jezeršek, kjer se je tako rekoč začela zgodba ali gibanje Okusiti Slovenijo, ki se uspešno širi po slovenskih regijah. Prostor, kjer je potekal že lanski veliki finale projekta Kuhnapato, so zasedle skupine OŠ 16. decembra Mojstrana, OŠ F. S. Finžgarja Lesce, OŠ Staneta Žagarja Lipnica in OŠ Jela Janežiča Škofja Loka.

Na sporedu je bila hrana iz preteklega in polpreteklega časa, ki je zaznamovala kraje, od koder prihajajo otroci. Jedi kmečkega ali delavskega prebivalstva, ki v zadnjem času spet vzbujajo pozornost zaradi svoje preprostosti in iznajdljivosti gospodinj, ko je bilo treba iz domala prazne shrambe pripraviti nasiten obrok, večinoma vsakodnevne, nekaj pa tudi takšnih, ki niso smele manjkati ob posameznih praznikih. Slišali smo zanimive pripovedi o Martinovi kaši, ki spominja po eni strani na gorenjsko »Jurjevo kapo«, po drugi pa na zgornjesavinjsko »luknjo«, ki so jo sicer jedli za miklavževo, a morda je prav tukaj vredno spet spomniti na prehajanje receptov iz regije v regijo in njihovo lokalno prilagajanje. Šurk so rekli tistemu malce debelejšemu pisanemu fižolu, ki so ga tokrat otroci pripravili v kombinaciji z jabolčno čežano po receptu prednikov ter v drugi kategoriji na svoj, posodobljeni način, kar je letošnja tekmovalna zapoved. Tudi makaronom z jabolki smo bili priča, saj so po letu 1950 testenine prek Primorske bolj ali manj hitro (zaradi preprostosti, drugačnosti in priljubljenosti) prišle v vsako slovensko pokrajino. Sprva rezanci, ki so pozneje dobivali tudi druge oblike. Leščani so svojo lokalno pripadnost v sodobnejših različicah svojih jedi iznajdljivo ponazorili s čokolado, ki se cedi v njihovi soseščini. Za vsako jed so imeli argumente, povezane z delčkom kulture svojih prednikov, tudi za orehe, ki so jih uživali kot prigrizek, še posebno slasten, če so dodali namaz zaseke z zmleto domačo klobaso. Kaj je loška medla ali midla, kakor ji rečejo domačini, bi se vprašal marsikdo. Najdemo jo med zbranimi jedmi v knjigi Okusiti Slovenijo. Da pa ne bi tam ostala, so se pogumni mladi Škofjeločani potrudili in jo oživeli kar na tri načine. Gre namreč za preprosto gostljato jed, tudi mešta so ji rekli, ki je po nekaterih virih starejša od močnikov ali žgancev. Nekdaj je morala nasititi družino, danes pa je z najrazličnejšimi prilogami ali zabelo jed, s katero se postavljajo kuharji Škofje Loke.

Pisana, kot so bili krožniki otrok, je bila strokovna komisija, ki je delo mladih kuharjev, njihove pripovedi in končne izdelke proučila do potankosti. Sestavljali so jo Jani Klemenčič, ki se je iz vrhunskega športnika prelevil v uspešnega gostinca in je občudoval delo četvercev za kuhinjskimi mizami, mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja, etnologinja in zgodovinarka, Anton Arvaj, lastnik in tvorec najuspešnejše kranjske klobase, in Franci Jezeršek, pobud­nik in začetnik gibanja Okusiti Slovenijo in Gostilna Slovenija, začetnik catering ponudbe na Slovenskem in marsikaterih novosti, ki jih uspešno nadaljuje številčna družina. Za napredovanje v finale so izbrali dve skupini, in sicer Fovšaritarje z OŠ Staneta Žagarja Lipnica, ki so pripravili kuhan šurk s čežano po starem in posodobljenem receptu ter štrudelj po svoje, in Medlarke z OŠ Jela Janežiča Škofja Loka, ki so loško medlo ponudile v pšenični in ajdovi različici, po starem receptu, ocvrto v obliki kroglic na sodoben način in na obloženih kruhkih kot pozdrav.

Čestitamo vsem mladim gorenjskim kuharjem in njihovim mentorjem.