Odprta kuhinja: Pet najbolj osupljivih kuharskih trikov na preskušnji

Ni šlo drugače. Teh pet bombastičnih navodil, kako kuhati s samo dvema ali tremi sestavinami, sem morala preskusiti.

tor, 26.01.2016, 15:00
Že veste, kje boste danes jedli?

Na podlagi ocen, ki jih vsak teden objavljamo v Nedelu in Slovenskih novicah, je nastal digitalni vodič, ki dobrojedcem lajša odločitev o tem, kje bodo naslednjič sedli za mizo in kaj naj si nanjo pustijo prinesti.

Po spletu krožijo številni triki. Takšni, ki poenostavijo življenje, kuho ali peko ali nam pomagajo uporabiti neko živilo še na drugačen način. Da ga izrabimo do konca, preslepimo sebe ali koga drugega … Nekako v slogu: saj ni pomembno, kaj jemo, le da je. Kot živilki se mi to upira – hrana mora biti vendar vir hranil. Vendar raziskovalni duh mi ne da miru. Presenetljivo, teh pet trikov je popoln hit, saj nekateri dosegajo več milijonske oglede. So res uporabni ali so le urbana legenda, podobna tisti o špinači in železu? No, poglejmo.

#1 NUTELlA + JAJCE+ MOKA = BROWNIE. Nimam pripomb; recept si velja zapomniti. Priprava 5 minut, čas peke 25-30 minut. Za model 20 x 20 cm sem vzela 375 g nutelle, 2 veliki jajci in pol skodelice moke. Priprava pa je taka: pečico vklopimo na 180 stopinj. Model namastimo ali obložimo s peki papirjem. V posodi penasto stepemo jajci, dodamo nutello in stepamo še kakšno minuto. Potresemo z moko, jo vmešamo in naložimo v model. Pečemo 25-30 minut, preverimo z zobotrebcem. Ohlajeno narežemo na kose. Razsodba: brow­nieji, pri nas jim pravimo rjavčki, niso nekaj zelo mehkega, nežnega, ampak so to kocke gostega in zbitega peciva polnega okusa. In natanko taki so tile. Po nasvetu s spleta sem testo naredila v dveh različicah; v polovico sem namreč zamešala jedilno sodo (četrt žličke), kakor so svetovali v komentarjih na spletu, saj je marsikoga motilo prav zbito testo. Vendar, odkrito zapisano, ne vidim potrebe po tem. S sodo res malo bolj naraste, je malenkost bolj rah­lo, vendar razlika ni tako očitna. Ker gre za majhno količino jedilne sode, ki jo je v resnici težko enakomerno razporediti po celotnem testu, testo ne naraste povsod enako. Dobljeni rjavčki so tako bolj »vikel-vakel«. Okus je božanski, po nutelli kakopak. Se mi je pa srce trgalo, koliko sem je porabila. Mogoče je je malo škoda. Naslednjič bi raje uporabila kak cenen čokoladni namaz, v testo pa zamešala pest narezanih leš­nikov. Ker v rjavčkih naj bi bilo nekaj oreščkov, kajne?

#2 BANANA + JAJCE = PALAČINKA. Uporabno! Tole bo za 8 palačink. Sestavini pa sta: banana in jajce. Pripravila sem takole: banano z vilicami pretlačimo v kašo. Posebej stepemo jajce, nato vmešamo bananovo kašo. Segrejemo maščobo v ponvi in v njej spečemo majhne (ameriške) palačinke. Postrežemo z medom, sladkornim sirupom, čokolad­nim oblivom, raztopljenim arašidovim maslom. Razsodba: okus palačink je po bananah; če niste prav strastni ljubitelji tega sadeža, vam ne bo všeč. Ni pa slab. Recept je zelo uporaben pri alergiji na gluten ali mleko. Testo je izmuzljivo. Pozabite, da bi naredili velike in tanke (francoske) palačinke za celo ponev. Tam nekje do premera 8 cm bo šlo, kaj več raje ne. Mogoče bi se z nekaj spretnosti dalo narediti frtaljo in jo potem narezati na kose. Pečemo nad največ srednje močnim ognjem, drugače se bodo palačinke zaradi velike količine sladkorja (ja, v banani je sladkor) hitro preveč zapekle na površini, znotraj bodo pa surove. Ko se na površini začnejo delati mehurčki, je treba obrniti. Hitro, s korajžnim gibom, pri čemer je treba imeti tanko in dovolj veliko lopatico. Recept omogoča veliko različic. Prvo stran palačinke lahko med peko potresemo z oreščki, rozinami, koščki čokolade, jagodičjem. Da bo bolj hranljivo, med testo zamešamo žitne kosmiče, kar se mi zdi dobra možnost predvsem na kampiranju. S ščepcem vanilje, cimeta imajo več okusa, dodatek pecilnega praška jih naredi bolj rahle, vendar jih je potem teže ukrotiti med peko. Vsekakor, recept je zanimiv in uporaben.

#3 JAJCA + BELA ČOKOLADA + SIRNI NAMAZ = JAPONSKA SKUTNA TORTA. Ni tako zanič, ampak sem že jedla boljšo. Priprava 10 minut, čas peke 45 minut, ohlajanje vsaj 2 uri. Za model premera 15 cm sem uporabila 3 jajca, 120 g bele čokolade, 120 g sirnega namaza (npr. philadephia, sirček ABC ipd.). Priprava: jajca ločimo na rumenjake in beljake. Posodo z beljaki pokrijemo s folijo in damo v hladilnik. Pečico vklopimo na 170 stopinj, dno in obod modela obložimo s peki papirjem. Pripravimo si tudi večji pekač, v katerega bomo postavili model. Nad kopeljo stopimo belo čokolado, odstavimo, vmešamo sirni namaz in postopno še rumenjake. Posebej stepemo beljake v čvrst sneg in ga v treh delih previdno vmešamo v rumenjakovo zmes. Mešamo z lopatico, nato zlijemo v model. Dvakrat z modelom krepko udarimo ob delovni pult, da odstranimo večje zračne mehurčke, nato ga postavimo na pekač in porinemo v segreto pečico. Ob modelu na pekač nalijemo še 2 kozarca vroče vode. Pečemo 15 minut pri 170 stopinjah, 15 minut pri 160 stopinjah in nazadnje v ugasnjeni pečici še 15 minut. Pečeno torto vzamemo iz pečice in iz pekača, vendar jo pustimo v modelu, da se povsem ohladi. Razsodba: za japonsko skutno torto je značilna rahla penasta struktura, ki je rezultat skrbnega in nežnega emulgiranja koruznega škroba in vode, ob konkretnem stepanju večje količine jajc. Tale poenostavljena različica je fenomen, saj namesto vsega uporabimo aditivov polno belo čokolado, s katero povežemo vse skupaj, namesto skute pa kar skutni namaz. Se opravičujem, modela s premerom 15 cm nimam, uporabila sem 18-centimetrskega. Ampak to ni bil razlog, da se mi prvi poskus ni posrečil. Namreč, torta mora biti pečena in, zelo pomembno, res se mora povsem ohladiti v modelu, drugače se sesede in razpade. V drugem poskusu sem jo odkljukala kot uspeh, vendar sem jo pekla 15 minut dlje pri 160 stopinjah in pustila hladiti v modelu šest ur. Sprva ima okus in vonj po beli čokoladi s philadelphio, nič drugačen. Šele ko se po več urah res čisto ohladi (in prezrači), ta okus izpuhti in dobimo pravi okus skutne torte. Kljub vsemu se nisem mogla znebiti občutka, da je torta bolj kuhana kot pečena. Mogoče velja preveriti nasvet s spleta, da se peče pol ure pri 180 stopinjah in nato še 15 minut v ohlajajoči se pečici.

#4 SLADOLED + MOKA = MAFIN. Odtajan sladoled raje uporabite v sadnem napitku; priprava 2 minuti, čas peke 20 minut. Za 6 mafinov sem vzela 2 skodelici razmehčanega sladoleda ter skodelico in pol moke, ki sama vzhaja. Priprava pa je taka: pečico segrejemo na 180 stopinj, v modelčke za mafine vstavimo papirčke ali jih namastimo. V posodo damo sladoled. Postopno vmešamo moko, da dobimo testo kot za mafine. Z žlico za sladoled ga naložimo v modelčke in porinemo v segreto pečico. Pečemo 20-25 minut. Opomba: moka, ki sama vzhaja, je moka z dodanim pecilnim praškom in soljo. Za to količino moke dodamo 2 žlički pecilnega praška in pol žličke soli. Razsodba: osnovni recept je sicer za kruh(ek), vendar tako majhnega pravokotnega modelčka nimam. Odločila sem se za mafine, kar se je izkazalo za pametno odločitev. Recept je preprost, rezultat ni tako slab, »vendar tega ne bi ponudil gostom«, je nekdo napisal na spletu, s čimer se strinjam. Odtajan sladoled bi raje uporabila v kakšnem sadno-mlečnem napitku kot v kruhu oziroma mafinih. Okus tega peciva je odvisen od izbranega sladoleda; s čokoladnim, lešnikovim ali jagodnim sladoledom bi bili mogoče bolj okusni, z navadnim vaniljevim je pač bolj ali manj dolgočasno. Poskusila sem tudi z dodatkom maka in pomarančne lupinice, kar je dalo mafinu več značaja. Sicer pa - premalo mehko, rahlo in preveč suho, lahko bi rekla kar peskasto, s prehranskega vidika pa popoln nesmisel. Odsvetujem.

#5 JAVOROV SIRUP + JAJCE = SUFLE. Pozabite. Tole je neužitno! Priprava 1 minuta, čas peke 10 minut, za 4 modelčke pa sem porabila 2 jajci ter 1/3 skodelice javorovega sirupa. Priprava: pečico vklopimo na 200 stopinj. Beljake ločimo od rumen­jakov. V majhni posodi dobro stepemo rumenjake s sirupom. Posebej čvrsto stepemo beljake, nato počasi v sneg vlivamo mešanico s sirupom. Previdno premešamo in takoj nalijemo v modelčke za sufle. Postavimo v pečico in takoj znižamo temperaturo na 190 stopinj. Pečemo 10 minut. Razsodba: s suflejem je križ. Ali ga pečemo predolgo, da o tekoči sredici ni ne duha ne sluha, ali premalo, da je vse skupaj škodljivo za zdravje. Skratka, strah in trepet. No, pogumni so se izmislili sufle iz javorovega sirupa in jajc. Iskreno svetujem, da na ta recept pozabite, ker je zanj škoda sestavin. Med peko lepo naraste - priznam, me je kar navdušilo -, ampak lepi hribček ni zdržal niti 10 sekund, da bi ga s Krištofom za vas ovekovečila, čeprav sva bila pripravljena. Vidno se je manjšal, nazadnje je od njega ostala le luknja. Glede okusa ne gre izgubljati besed: topel javorov sirup pač.

Prijavi sovražni govor