Odprta kuhinja: Zajec in grahasta kura

Velika noč ni bila nikoli praznik žalosti, ampak veselja in radosti. Pomladno, barvito in sveže.

ned, 27.03.2016, 09:00
Jajčni krofki
Pobarvali smo preveč pirhov. Spet.

paljeno testo
200 g vode, 70 g masla, 3 jajca, 100 g bele moke, ščep soli
žlica mletega suhega peteršilja, žlička črne kumine
nadev
6 pirhov, 2 žlici naribanega hrena
250 g kozje skute, žlička kurkume, sol

V kozico vlijemo vodo, dodamo maslo, sol in kuhamo do vretja. Zmanjšamo ogenj in v vodo stresemo moko z mletim peteršiljem. Z metlico neprestano mešamo, da dobimo testeno kepo, ki odstopa od posode. Odstavimo z ognja in pustimo, da se nekoliko ohladi.
Rahlo mlačnemu testu postopoma dodajamo jajce za jajcem in vmes dobro mešamo, da se jajca povežejo v testo.
Testo nadevamo v dresirno vrečko in na pekač, obložen s peki papirjem, nabrizgamo kupčke. Poškropimo jih z vodo in potresemo s črno kumino. V pečici, ogreti na 200 °C, pečemo približno 20 minut.
Kupčki so pečeni, ko po vrhu dobivajo rjavkasto barvo. Vzamemo iz pečice in pustimo, da se popolnoma ohladijo.
Krofke nato prerežemo čez polovico in jih nabrizgamo z nadevom.
Nadev: pirhe olupimo in jih v mešalniku dobro zmeljemo. Kozjo skuto solimo, ji dodamo kurkumo, hren in zmleta jajčka. Dobro premešamo in z dresirno vrečko napolnimo krofke.


Na starih velikonočnih vezeninah se bohotijo cvetlice, vitice, barve in bogastvo ljudske domišljije. Velika noč ni bila nikoli praznik žalosti, ampak veselja in radosti. Ker velika noč ni samo praznik verujočih, ampak zaradi prve spomladanske polne lune tudi praznik pomladnega prebujenja in ponovnega rojstva vsega okoli nas.

Pomladno, barvito in sveže. Kdor še pomni, se je na deželi (in v mestu) pred velikim tednom na sveže z apnom prebelilo hišo, zamenjale so se zavese in vsi prtiči pri šporhetu ter tisti pod razpelom v kotu. Na veliko soboto se je po vrtovih nabralo pisanega pomladnega cvetja za nedeljsko praznično mizo, pogrnjeno s poškrobljenim prtom.

Ja, in prav noben dan v letu domača šunka ni tako slastno dobra, po dimu opojno dišeča in vabljivo sočna, kot je na velikonočno jutro, narezana ravno prav na debelo in z vidnimi sledmi potez ostrega noža. Hren nikoli ne gre tako v oči. Trdo kuhana jajčka, tudi tista, ki so med kuhanjem v čebulnih olupkih malo razpokala in je njihov bel­jak marmoriran kot kak baročni oltar, dišijo skoraj tako prijetno kot včeraj utrgane narcise z vrta. In seveda gospa potica, praznična lepotica, pehtranova ali orehova, ne manjka na mizi, ko po vsem dobrem zadiši še čaj s šilcem ruma. Za boljšo prebavo pride na koncu na mizo kaka grenčica, še najboljši za (pre)site trebuhe pa je predlanski orehovec. Ta najmlajše pa kot vedno razveselijo čokoladni jajčki in zajčki, ki so priskakljali k nam iz nemških dežel.

V ponedeljek idila velikonočnega jutra ponavadi že malo mine in so pirhi presekani, žepi polni drobiža, v hladilniku pa ostane kak krajec šunke. Pa pirhi, ki smo jih menjali z »žlahto«, in polovica napol suhe potice, ker vsako leto znova pretiravamo s peko. Tudi otroci iščejo gumijaste bonbone po omarah, saj so že siti vseh teh čokolad­nih jajčk in zajcev v svetlečih papirjih. Ravno prav! Velikonočni ponedeljek ponekod še vedno imenujejo emavs in je dan, ki je posebej določen za to, da odidemo na obisk ali koga doma pogos­timo. Vsa hrana, ki nam je ostala, nam pride še kako prav, če jo znamo postreči z novo idejo in šarmom.

Do bele nedelje, tako pravimo prvi nedelji po veliki noči, lahko ostanke fino recikliramo v preproste in okusne jedi, nekatere s prav zanimivimi kombinacijami okusov. Ena takih je prav gotovo juha, v kateri se združijo leča, koščki sočne velikonočne šunke s svežimi školjkami in ji na koncu za grande finale dodamo še liste mlade špinače in nekaj kapljic limetinega soka. Tudi zeleni krofki z nadevom iz presežkov pirhov so en tak imeniten pomladno obarvan prigrizek. Čokoladni kolač, »nadevan« s čokoladnimi jajčki in odišavljen s pomarančnim likerjem, je eden najboljših, kar sem jih v zadnjem času spekla. Seveda je zelo pomembno, kakšne kakovosti so jajčka! Če pa morda ostane kak košček potice, si ga pripravite kot popečen kruhek s prvimi jagodami, medom in kremnim sirom.

Aja, če boste iskali, v katerem grmu tiči velikonočni zajec, vam pa privoščim, da namesto njega najdete eno grahasto slovensko kuro. Iz proste reje, kakopak!

Oreščkasti kolač s čokoladnimi jajčki in zajčki
Praznimo otroške zaloge čokoladnih jajčk.


Sestavine:

  • 100 g mletih mandljev
  • 100 g mletih lešnikov
  • 100 g masla
  • 60 g sladkorja, 100 bele moke
  • pol vrečke pecilnega praška
  • 3 jajca
  • 0,5 dl mleka
  • 0,5 dl pomarančnega likerja grand marnier
  • cela neškropljena pomaranča
  • vrečka čokoladnih jajčk ali dva zajčka
Priprava:
  1. Pečico vključimo na 180 °C. Pekač dobro pomažemo z maslom.
  2. Pomarančo operemo in jo z lupilcem za krompir olupimo. Pomarančno lupinico stresemo v kozico in jo prekrijemo z vodo. Kuhamo približno 15 minut, nato jo dobro odcedimo in zmeljemo.
  3. V posodi penasto umešamo maslo, sladkor in pomarančno lupino. Postopoma dodajamo rumenjake in mešamo še toliko časa, da se vse sestavine lepo povežejo in dobimo kremasto zmes.
  4. Posebej iz beljakov stepemo sneg.
  5. Lešnike, mandlje, moko in pecilni prašek dobro premešamo. V kremasto zmes vlijemo liker, mleko in dodamo suhe sestavine. Dobro premešamo in na koncu zrahljamo s snegom.
  6. Testo vlijemo v pekač in vanj potopimo čokoladna jajčka. Pečemo približno 40 minut oz. toliko časa, da ostane konica noža čista, ko jo zabodemo v kolač.
  7. Pecivo lahko po okusu namočimo tudi s pomarančnim sirupom. (Sok ene pomaranče precedimo, dodamo tri žlice sladkorja, vrečko vaniljevega sladkorja in prevremo. Sirup nekoliko ohladimo, dodamo še žličko grand marnierja in z njim prelijemo še vroč kolač.)

Prijavi sovražni govor