Okusna tradicija: Kulinarični spomin(k)i

Vsak kulinarični spomin mora biti podkrepljen z zgodbo, vsak nastane s povezovanjem.

Objavljeno
08. april 2015 15.58
Uroš Štefelin
Uroš Štefelin

Spominek, joj kakšen neprijazen, brezvezen izraz. Že sama beseda priča o nečem majhnem, nepomembnem, nečem, kar se hitro skrije in pozabi. Opredeljuje ga tudi izraz lovilec prahu, šara ...

Pa vendar kot turisti - če ne prej, pa zadnji dan potovanja - razmišljamo o tem, s čim in kako doma predstaviti deželo, ki smo jo obiskali, kako prijateljem in znancem pričarati naša doživetja. Kako le? Tako, da najdemo nekaj, s čimer lahko očaramo vse čute, nekaj kar je lepo, okusno, kar diši, nekaj, kar govori tisočere zgodbe tradicije, kulture, narave, običajev dežele, ki smo jo obiskali. Pa recimo temu kulinarični spomin, kaj pravite?

In slovenski kulinarični spomini? Jih imamo? Jih znamo razvijati? Jih pravilno ponudimo? Kaj sploh gostje želijo?

Zame so kulinarični spomini promotorji naše naravne in kulturne dediščine, naše identitete, so skupek vsega, kar nas opredeljuje - imajo močan čustveni naboj.

Zelo pomembno je, da kulinarični spomini turista še dolgo po vrnitvi domov nagovarjajo z okusi, vonji, teksturami, barvami ... in v njem vzbujajo spomine na prijetne trenutke v naši deželi ter širijo identiteto naše dežele po svetu.

Poleg tega kulinarični spomini spodbujajo raziskovanje in ohranjanje tradicije, avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst, spodbujajo prodajo sestavine, spodbujajo ustvarjalnost in povezovanje pri prebivalstvu.

Kako pa narediti kulinarični spomin, da postane izdelek in da ga lahko ponudimo popotniku kot nekaj dragocenega, kot nekaj kar bo naša čustva, ki jih ob razvoju gnetemo v spomin in izražamo pri predstavitvi, preneslo na popotnika in bo zato začutil veselje in še mnoga pozitivna občutja ob našem kulinaričnem spominu?

Za razvoj kulinaričnega spomina je potrebna raziskava sestavine z mnogih vidikov (etimologija, lastnosti, uporabnost za jedi, pijače, druge namene, družbena uporaba - prazniki, razvoj ...), da zberemo njene tisočere zgodbe in jih pregnetemo, nadgradimo in zavijemo v kulinarični spomin. Vsak kulinarični spomin mora biti podkrepljen z zgodbo, vsak nastane s povezovanjem.

Znana zgodba kulinaričnih spominov na temo tepke je nastala zaradi želje po ohranitvi te hruške moštarice. Zgodbe Marije Terezije, prge, afrodiziaka, sušenja, tradicionalnih jedi, gorjuških pip, zlate tepke ..., ki so nam jih posredovali okoliški prebivalci in umetniki, pa so tepko povzdignile na raven pomembne, zanimive, zgodb polne sestavine. Zgodbe so nam pomagale do razvoja kulinaričnih spominov: jedi nove slovenske kuhinje s tepko, podkrepljene z recepturo (gorenjska klobasa s tepko, tepkine praline z Gorenjkino čokolado, tepkin sok, tepkin kompot, potica naših korenin s tepko, tradicionalni klobasnik za klobase s tepko, ješprenjček s tepko in z gorenjsko klobaso s tepko ...).

Zanimiv kulinarični spomin je tudi Zupanova dimljena postrv in postrvje ikre. Krepijo jih zgodbe o pestrem podvodnem življenju v naših rekah, o številnih vrstah postrvi, o testiranju dimljenja, razvoju postrvjih iker, o dimljenju v Jalnovi domačiji, v črni kuhinji, kjer so včasih dimili meso, zdaj pa ribe ...

Razvoj in ponujanje kulinaričnih spominov terja ogromno dela in energije, saj gre za butične izdelke, tako kot bi moral biti tudi razvoj našega turizma na butični ravni. Samo tam zgoraj bomo preživeli, ohranili tradicijo, naravo in se razvijali kot posamezniki in družba.

V bistvu so vse kulinarične dobrote naše dežele lahko tudi kulinarični spomini, le veliko moramo vedeti o njih in jih pravilno predstaviti in zaviti.

Pa veliko sreče pri povezovanju in zavijanju.

***

Uroš Štefelin je vrhunski kuharski mojster in solastnik restavracije Vila Podvin, ki navdih za svoje kulinarične stvaritve črpa iz lokalnih sestavin in tradicije.

V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, s katerimi vam postrežemo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:

- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt

- Teja Kuk, socialna delavka, prostovoljka in vodja projekta Skuhna

- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic

- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje

- Marko Jamnik, fotograf, pisec pivovarskega bloga in kmalu tudi čisto pravi pivovar.