Ostanki martina

Da ne bo bolela glava od ostankov, ponujam nekaj nasvetov in receptov.

Martinove jedi so, to smo že večkrat povedali, načeloma strogo določene: goska ali račka, mlinci, rdeče zelje. Teh jedi verjetno drugače nikoli ne jemo, le v času martinovanja. Da bi spekla gosko kdaj drugič? Nak, mi ne pade na pamet. Vprašanje, ali bi jo sploh kje dobila, razen pri kak­šnem rejcu, recimo enkrat v maju. Na mlince se še spomnim, na rdeče zelje zelo redko. Zato sem v času po martinovanju pogosto v zadregi, kam z vsemi ostanki.

Najprej ponovimo ključna dejstva – kako ravnati z ostanki? Jasno, tu govorimo o čistih, nedotaknjenih ostankih jedi. Te skrbno pospravimo v posodice (plastične, steklene), zapremo in čim prej shranimo na hladno, se pravi v hladilnik. Pomembno je, da jih shranimo na hladno čim prej. Vse jedi so veliko bolj izpostavljene kvarjenju in delovanju mikroorganizmov v temperaturnem območju med 6 in 60 stopinjami, mikroorganizmi pa seveda najbolj ljubijo tudi nam najprijetnejše temperature – okoli 20 stopinj. Če jed pustimo več ur na sobni temperaturi, pustimo mikroorganizmom prosto pot, da si našo hrano prisvojijo. Takole torej ravnamo: ko smo se najed­li, počistimo po mizi, ostanke hrane preložimo v posodice in pospravimo v hladilnik. Umazani krožniki lahko počakajo kje v kuhinji, da se z gosti do kraja poveselimo, ostanki pač ne.

Ostanki martinovanja, torej. Pečenega mesa ni težko porabiti. Lahko ga vtaknemo v sendvič za službeno malico ali v omako za testenine (dodamo še nekaj začimb, morda malce zelenjave), med solato za večerjo (odlično z endivijo in malo krompirja). S tem res ni težav. Vseeno, med recepti poiščite tistega z radičem. Ne boste razočarani.

Ostane nam tudi gosja ali račja mast, ki se je med peko nabrala v pekaču. Vse kajpada ne porabimo za zabelo mlincev. Mast najprej precedimo v čisto posodico, ohladimo, pokrijemo in shranimo v hladilnik. Tam, na hlad­nem, temnem, se obdrži celo leto, pogoj je le, da jo iz kozarčka vedno zajemamo s čisto žličko. Uporabna je za marsikaj, predvsem za peko pri višjih temperaturah, posebej okusen pa je pečen krompirček iz pečice, ki smo mu pred peko sem in tja povrhu kanili nekaj masti. Seveda, masti ene goske ni prav veliko, največ za majhen kozarček, zato z njo ne bomo pretirano škodovali zdravju. Sicer pa niti ni tako škodljiva, čeprav je živalskega izvora – delež nasičenih maščob v gosji ali račji masti sploh ni hudo visok. Vsekakor, pretiravanje ni smiselno, gre vendar za maščobo. Kakor pri vsem tudi tu velja, da je vsakega po malem ravno prav.

Mlince se da lepo porabiti. Potrebujemo le dobro ponev, na kateri mlince popečemo z različnimi dodatki. Večerja za enega ali dva je tako hitro nared. Na spletu sem našla imeniten predlog za gratinirane mlince z mletim mesom. Osnovni ideji sem dodala še zelenjavo in nekaj zelišč ter vse skupaj, kot so svetovali, zapekla v pečici. Dobila sem odlično glavno jed za celo družino.

Ah, nesrečno rdeče zelje! Vemo, da je zdravo, da vsebuje selen in kopico mineralov ter vitaminov. Pa vseeno ga tako redko uporabljamo v kuhinji; sama nisem nobena izjema. Velike težave imam že s svežim zeljem. Praviloma ga tu pa tam kupim le za barvni (prehranski) dodatek zimski solati ali tako porabim manjši kos sveže zeljne glave, ki mi je ostala od martinove kuhe. Po pravilu mi ostane tudi za dve ali tri žlice dušenega zelja. Ampak, izziv mi je bilo poiskati zanimive ideje, v katerih bi rdeče zelje lahko uporabila tudi sicer. Izkupiček je obetaven – trije recepti za izvrstne jedi, ki bodo odslej večkrat na jedilniku.