Otroška kuharija: Na Bizeljskem je bilo kot na svatbi

Ne, tudi cviček ni manjkal pri enem izmed dolenjskih inovativnih pozdravov, v obliki pomake za jabolčni čips! Izvrstno!

A. P.
Wed, 16.03.2016, 18:00

Lešnikov drobljenec
Pozdrav z bizeljskega

jabolčni del:
5 velikih jabolk
1-2 žlici sladkorja
3 dl žlici limoninega soka
2dl vode
1 žlička cimeta
ščepec soli
drobtinasti del:
4 dag mletih lešnikov
3 dag ovsenih kosmičev
2 žlici sladkorja
10 dag moke
20 dag masla

Jabolka olupimo in odstranimo koščice na sredini.
V kozico natočimo limonin sok in nekoliko vode, ter dodamo sladkor.
V tej mešanici na hitro skuhamo jabolka.
Maslo stopimo, dodamo mlete lešnike, ovsene kosmiče, moko in sladkor.
Vse skupaj dobro premešamo.
Nastati morajo majhne kepice testa-za velikost grahovega zrna.
V pomaščen lončen pekač naložimo jabolka, okrog njih pa nasujemo drobljenec.
Vse skupaj potresemo z narezanimi lešniki.
Pekač damo v ogreto pečico in pečemo na 180 stopinjah približno 30 minut.

Minuli petek se je na posestvu Istenič, v Stari vasi na Bizeljskem odvijala prava revija lokalno značilnih jedi preteklih generacij bizeljsko-kozjanskega konca, z delom Posavja in Dolenjske ter skokom čez mejo na Hrvaško. Na območju, kjer se že od leta 1968 vse vrti okoli »mehurčkov«. Gre za tiste, zlato obarvane v najprestižnejših penečih vinih, ki s celotnim postopkom pridelave, obdelave in izbiro okusov sledijo najzahtevnejšim svetovnim trendom.

Tekmovalne ekipe osnovnošolcev so prišle iz OŠ Kozje, OŠ Planina pri Sevnici, OŠ Bizeljsko, OŠ Frana Metelka Škocjan, OŠ Raka in OŠ P. Zrinski Čabar iz Gorskega Kotarja, skupina slovenske manjšine na Hrvaškem.
Resni obrazi otrok, za njimi pa zbrane misli ali popolna koncentracija, so obetali pravi kulinarični spektakel.

Velikost pletenega srca se je včasih določala po pomembnosti praznika ali obreda. Zato smo bili ponosni na poklon mladih Bizeljank, ki so se spopadle z oblikovanjem neštetih delov testa z namenom izdelati srce s številnimi simbolnimi pomeni. Ženitovanjski kruh, spleten iz kit in okrašen s simbolno podobo združitve ženina in neveste (ptička levo in desno), s posameznimi deli, ki simbolizirajo ljubezen (oblika srca), povezanost (mak) in srečo (rože), so v nekaj primerih izdelovali tudi ob rojstvu otroka ali posebnem jubileju, oz. obhajanju nove maše. Osrednje simbole so (v obliki grba na sredini) seveda prilagodili priložnosti.

Še ena pozabljena sestavina, stročnica po imenu bob, se je znašla na mizi. V časih, ko na naših tleh še niso poznali fižola, je bob zagotavljal zadostno količino beljakovin ali nadomestek mesa. Stročnico, blagega, danes prefinjenega okusa, so kuhali predvsem v juhah ali enolončnicah, posušen in pražen, pa je bil celo priročen nadomestek kave. »Bobu bob« so rekle, ko so z omenjeno sestavino naredile preskok iz daljne zgodovine v... prihodnost!

Lahko bi mu rekli tudi zaščitni znak Bizeljskega. Govorimo o Bizeljskem ajdovem kolaču, ki kot ena izmed redkih prazničnih jedi dediščine, mladim gospodinjam Bizeljskega še vedno pomeni statusni simbol, predvsem na vsakoletnem tekmovanju v izdelavi in kasnejši razstavi te tradicionalne dobrote. Kmalu za njim bi tako lovoriko lahko podelili bizeljski mlinčevki, ki jo je, roko na srce, morda celo težje narediti, ali pa izdelava zahteva več časa in potrpljenja. A tega na Bizeljskem očitno ne manjka, kot ne manjka pogleda v sedanjost in prihodnji razvoj kulinaričnih trendov, kar so ponazorili tudi s presno tortico, narejeno na osnovi prinele, še ene lokalne značilnosti kraja. Pa le za slivo gre, ki je obdelana na prav poseben način.

O navezanosti Dolenjcev na ajdo, je pisal že Janez Trdina in slednje so otroci izkoristili na inovativne načine. Med drugim smo bili priča ajdovim kroglicam na jabolčnem čipsu, namenjenim kot pozdrav gostom ali pa ajdovi klobasi s skuto, ki je ponazarjala »vročo hrenovko«. Tudi nekaj zanimivih značilnih vsakdanjih jedi je bilo na sporedu, kot so Štrkljavka, kamor so mlade kuharice s Planine pri Sevnici naštrkljale zakuho in juha iz rumene kolerabe, ki je bila vsakdanjik na kozjanskih mizah. Pohvale vredno je razumevanje letošnje naloge: staro jed predelati v sodobno ali z večinoma enakimi, lokalnimi sestavinami ustvariti časovni razkorak, kar je izjemno uspelo skupini iz Rake. Za kraj značilen zajčji ragu, so inovativno preobrazili v izjemno dodelano sodobno jed, ob tem pa v smiselnem okusnem zaporedju ustvarili še pozdrav v ajdovih potancih.

Ne moremo pa tudi mimo lešnikovega drobljenca, s katerim se z namenom pozdrava ponašajo zelo zavedne dolenjske kmetije, pa prsne potice, pečjaka, jabolčne potice in budla.

Komisijo so sestavljali gostitelj Miha Istenič, Zala Šekoranja in Blanka Vombergar, ravnateljica višje strokovne šole za živilstvo in prehrano, centra Piramida v Mariboru. Po težki odločitvi so izbrali skupine, ki jih bomo videli v finalu:

  • Rakci, OŠ Raka, ki so pripravili: zajčji ragu nekoč in danes ter pozdrav v ajdovih potancih z divjimi zelišči
  • Superwomen, OŠ Frana Metelka Škocjan, ki so pripravile: ajdovo kašo z jurčki, ajdov sushi in jabolčni čips s cvičkovo pomako
  • Ušikani Bizelanci, ki so pripravili: pleteno srce, bobovo juho nekoč in danes ali bobu bob in bizeljski trio: mlinčevko, ajdov kolač in presno tortico s prinelo

Prijavi sovražni govor