Otroška kuharija: Od Maribora do Ptuja in naokoli

Prvo letošnje regijsko tekmovanje v pripravi avtohtonih lokalnih ali regionalnih kulinaričnih posebnosti, so tretji torek 
v februarju gostili na vinskem posestvu 
Steyer v Apačah.

Objavljeno
19. februar 2016 18.21
A. P.
A. P.
Kuhalnice so tokrat torej prekrižale skupine iz Podravja: z OŠ Ludvika Pliberška Maribor, OŠ Kamnica, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Gorišnica, OŠ Juršinci in OŠ Velika Nedelja.

Otroci so v prijaznem, sodobnem okolju na pragu učenja kuharskih veščin predstavili skrbno dodelane jedi, ki sicer razkrivajo izjemno iznajdljivost, ki jo je zahtevala revščina tamkajšnjega prebivalstva v preteklosti. Skoraj nepogrešljivo ajdo smo tako našli v gobovi juhi z jabolki, v kombinacijah s fižolom, tudi v kurentovi pojedini, ki je ena izmed »novosti« na tekmovalnem jedilniku ter seveda v raznolikih testenih različicah – kot podlago tradicionalnim nadevom ali namazom. Da je naša prehranska dediščina domala brezmejna, dokazujejo številne tradicionalne, tudi avtohtone jedi, ki smo jih v štirih letih tekmovanja tokrat srečali prvič. Letoš­nji tekmovalni izziv osnovnošolcem Slovenije narekuje pripravo tipične jedi naših prednikov po tradicionalnem postopku in v sodobni različici, pri kateri so dovoljene minimalne spremembe v obdelavi sestavin, na pogled pa mora biti prilagojena sodobnemu času. Tretja kategorija je pozdrav (iz kuhinje), ki mora biti tako kot prej omenjene jedi pripravljen iz sestavin, značilnih za kraj, od koder prihaja posamezna skupina kuharjev.

Ena izmed zanimivosti je repjača, ki je poleg bujte repe in repnih retašev, ki sicer segajo dlje na SV Slovenije, ena bolj značilnih, lahko bi rekli tudi avtohtonih jedi severovzhodnega Podravja. Izpeljanka iz številnih krapcev, ki ponosno nastopajo kot »promotorji« slovenske kulinarike na različnih turističnih prireditvah, s skoraj obvezno ajdovo podlago.

Tipičen in tradicionalen prigrizek naših prednikov pa je zagotovo postržača, ki jo z različnimi imeni (tudi testenimi podlagami) in premazi ter navadno v preprostejših oblikah najdemo domala v vseh slovenskih regijah. Že ime pove, da so v času, ko je zalog že primanjkovalo, na kos testa, ki je ostal od peke kruha, iz shrambe »postrgali« tisto, kar se je dalo, da so oplemenitili dnevni obrok ali nekaj postregli ob kozarcu vina.

Komisijo so tokrat sestavljali Marjana Firbas s turistične kmetije Firbas, dr. Blanka Vombergar, ravnateljica izobraževalnega centra za živilstvo Piramida iz Maribora, Darinko Kores, kulinarični novinar časopisne hiše Večer, in gostitelj tokratnega srečanja, vinar Danilo Steyer. Da so imeli ocenjevalci težko delo, ni treba posebej poudarjati. Na koncu pa so le izbrali dve skupini, ki jih bomo videli pozneje v finalu. To sta skupina Margetnčari z OŠ Gorišnica, ki je pripravila repjačo na način nekoč in danes ter prekajen goveji jezik v solati, ter skupina Ptujske kmetice z OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki se je predstavila z gobovo juho z jabolki in ajdovo kašo, pogačicami iz ajdove kaše in krapcem z ocvirkovim namazom s čebulo.

Čestitamo vsem skupinam in njihovim mentorjem.