Predstavitvena informacija

Kako dobro poznate slovensko kulinariko?

Slovenija je pokrajinsko pestra v več pogledih, tudi kulinaričnem.
Fotografija: S stalno ponudbo domačih izdelkov nove linije Radi imamo domače želijo v Mercatorju večati moč skupne blagovne znamke, predvsem pa doseči kupce, ki imajo najraje domače. FOTO: Mercator
Odpri galerijo
S stalno ponudbo domačih izdelkov nove linije Radi imamo domače želijo v Mercatorju večati moč skupne blagovne znamke, predvsem pa doseči kupce, ki imajo najraje domače. FOTO: Mercator

Večkrat se radi pohvalimo, kako je Slovenija majhna, a vendar tako raznolika. Je kot svet v malem, na vsega dobrih 25.000 kvadratnih kilometrov površin najdemo morje, gore, vinorodna območja, Panonsko nižino, kraške pojave; arhitekturno, narečno pa tudi kulinarično raznovrstnost.

Zaradi centralne lege in stičišča več svetov – alpskega, kraškega, sredozemskega, panonskega – se je naša tradicionalna kuhinja razvila na podlagi več vplivov, pridruženih osnovni domači, lokalni kulinariki, ki je od nekdaj temeljila na sezonskih pridelkih. Ugodno podnebje in rodovitna zemlja omogočata razmere za poljedelstvo in živinorejo, s tem pa za pridelavo številnih dobrot, iz katerih pripravimo okusne pripravke in jedi.

Branko Micić, izvršni direktor nabave v Mercatorju FOTO: Mercator
Branko Micić, izvršni direktor nabave v Mercatorju FOTO: Mercator

Velika prednost je, da je Slovenija tako majhna, da lahko vse te izdelke kupimo neposredno od njihovih proizvajalcev, zbrani pa so tudi na Mercatorjevi tržnici Radi imamo domače, ki prinaša dobrote z vseh koncev in krajev naše dežele.

 »Mercatorjevo poslanstvo je bilo od nekdaj ponuditi potrošnikom to, kar želijo in potrebujejo, pri tem pa ima pomembno mesto prav lokalna ponudba, še posebej domača hrana. Vedno smo spodbujali domače proizvajalce, naj razvijajo nove, inovativne izdelke z dodano vrednostjo za kupce in izdelki v ponudbi Radi imamo domače to vsekakor so, saj jih sicer najdemo le na lokalnih tržnicah,« pove Branko Micić, izvršni direktor nabave v Mercatorju. 
 

Vir kalcija izpod gora

Na podalpskih planinah se pasejo krave in drobnica, katerih mleko je glavna sestavina številnih okusnih in polnovrednih mlečnih izdelkov, kot so siri, skuta, smetana, jogurti, kefir. Večina sirov je zaščitenih z geografskih poreklom. Med najbolj znanimi so bohinjski mohant, tolminc, trnič in bovški sir. 

Polenta s tolmincem in ragu iz klobase FOTO: Mercator
Polenta s tolmincem in ragu iz klobase FOTO: Mercator

 

Prva klobasa v vesolju

Naši najbolj prepoznavni mesnini ne le doma, pač pa tudi v ožji okolici sta gotovo kraški pršut in kranjska klobasa. To po receptu iz leta 1896 izdelujejo po natančno določenem postopku, z ameriško astronavtko slovenskih korenin Sunito Williams je potovala tudi v vesolje. Pršut pa izvira iz krajev z dolgoletno tradicijo sušenja in soljenja mesa, k čemur svoje doda kraška burja.
Ne gre pa pozabiti še na krškopoljskega prašiča, ki je edina naša ohranjena avtohtona sorta, in na znamenito soško postrv.
 

Dobrote iz testa

Trojico kraljic slovenskih sladkih testenih dobrot sestavljajo potica, gibanica in kremna rezina. Preprostejša, a še vedno izjemna nasitna hrana za udobje oz. comfort food pa so štruklji in njihove variacije, na primer bovški krafi. Štruklje poznamo v slani in sladki različici ter jih lahko uživamo kot samostojen obrok ali sladico ali pa kot prilogo glavni jedi. V okusne omake, kot sta golaž in tartufata, pa lahko vmešamo značilne slovenske testenine, kot so idrijski žlikrofi in istrski fuži.
 

Darovi narave

V Istri uspevajo tudi oljke, ki se jih navadno obira sredi jeseni in iz katerih nastane pristno olivno olje. Najpogostejša sorta je istrska belica. Na drugem koncu Slovenije, v Prekmurju, pa pridobivajo priljubljeno bučno olje, ki se posebej prileže z jesenskimi in zimskimi solatami. 

Prosena kaša FOTO: Mercator
Prosena kaša FOTO: Mercator


Slovenija je zelena in gozdnata država, kar omogoča slastno pašo mnogim opraševalcem, med katerimi je najbolj cenjena kranjska sivka, čebela, ki je po svoji marljivosti znana po vsem svetu. Med ni le odličen dodatek čajem, sladicam in pekovskim izdelkom, vsebuje tudi snovi, ki krepijo imunski sistem, čebelarska zveza pa je podala zanimiv predlog, da ga namesto sladkorja uporabimo za sladkanje kave.

V številnih sadovnjakih in vinogradih uspevajo sadeži, ki jih je moč porabiti na različne načine: za kis, sirupe, sokove in vino. Priljubljen je jabolčni sok, v zadnjem času tudi sok iz aronije, ki jo nekateri pri nas tudi gojijo; vinorodnih pokrajin pa je v Sloveniji toliko, da ima vsaka svoje specifike in vino, ki je njihova zaščitna znamka. Refošk, teran, rebula, cviček je le nekaj imen.



FOTO: Mercator
FOTO: Mercator

 

FOTO: Mercator
FOTO: Mercator

Obiščite lokalno tržnico v Mercatorju

Pestre lokalne ponudbe Radi imamo domače se boste razveselili vsi, ki prisegate na domače okuse in kakovost, v Mercatorjevih trgovinah jo boste prepoznali po značilnem srčku. Simbol je odraz zaupanja v lokalne pridelovalce in proizvajalce, ki hrano pridelujejo in pripravljajo s ponosom in z ljubeznijo.