Polnih rok s kulinarične olimpijade

Izbrana vrsta slovenske kuharske reprezentance, ki tudi nam v Odprti kuhinji vsak mesec razkriva svoje mojstrske veščine, se je zadnje dni mudila v nemškem Erfurtu, na kulinarični olimpijadi, ki se vsaka štiri leta dogaja že zadnjih 116 let. Slovenska odprava je prejela več priznanj v različnih kategorijah in osvojila skupno 16. mesto, predvsem pa sta lep dosežek naših reprezentančnih mojstrov dve bronasti medalji.

»Kuhanje brez meja – pridi, vidi, čudi se in okusi« je bil uradni slogan tekmovanja v Erfurtu. V štirih tekmovalnih dneh so organizatorji našteli 25 tisoč obiskovalcev. Na sejmišču se je v različnih kategorijah predstavilo več kot 2000 tekmovalcev iz kar šestdesetih držav. Paradna disciplina je nastop nacionalne članske ekipe – naša je bila tokrat sestavljena iz šestih članov in štirih pomočnikov –, ki je pripravila hladno razstavo in se pomerila v kuhanju trihodnega toplega menija. Med 32 sodelujočimi državami so naši mojstri osvojili bronasti kolajni v pripravi hladne razstave in pri pripravi trihodnega menija, skupno točkovanje pa jih je pripeljalo do 16. mesta.

Predstavili so se tudi naši mladi kuharji reprezentanti in med 50 ekipami prav tako osvojili bronasto medaljo. Priznanje je prejela tudi slovenska petčlanska vojaška ekipa, ki je v kategoriji catering pripravila samopostrežni meni za 150 ljudi z juho, dvema glavnima jedema, eno vegetarijansko, solatnim bifejem in sladico.

Slovenijo sta na kulinarični olimpijadi zastopala še dva individualna tekmovalca – Vlado Novoselec in Robert Lukas sta nastopila v kategoriji individualne kulinarične artistike. Prvi je ustvaril skulpturo iz korenja, drugi se je predstavil s svojo čokoladno kreacijo, oba pa sta za svoja izdelka med konkurenco sedemstotih tekmovalcev prejela priznanji.

Člansko ekipo so letos sestavljali vodja reprezentance Janez Dolšak, člani Marino Furlan, Simon Bertoncelj, Martin Blejec, Grega Rozman in Erik Črnigoj, nepogrešljiv del ekipe pa so tudi štirje pomočniki – Davor Družinec (ki je sicer polnopravni član reprezentance, a je zaradi pomanjkanja časa tokrat v Nemčijo potoval kot pomočnik), Maks Pogačnik in Jernej Kastelic. Zbrali smo nekaj vtisov.

#Dolšak. Sem vodja reprezentance in prav na takšnih tekmovanjih se pokaže moja vloga. Skrbeti moram za organizacijo, logistiko, dihati moram skupaj z ekipo, jo povezovati, spremljati dogajanje in ne nazadnje skrbeti za prijetno vzdušje. Mislim, da nam je tudi tokrat uspelo v vseh pogledih. Seveda je bilo napeto in nekaj napak se je resda prikradlo v trihodni meni, kot recimo, da je bilo meso po mnenju komisije za odtenek premalo pečeno, ampak to se zgodi in prihodnjič bomo lahko le še boljši. Je pa res, da so takšna tekmovanja za vse nas zelo naporna, a se na koncu trud in vloženo delo še kako izplačata.

#Rozman. Vedno smo na takšnih tekmovanjih polni pričakovanj in težko čakamo, da nam organizator pove smernice in sestavine, ki jih moramo uporabiti pri pripravi trihodnega menija. Pomembno je, da na krožniku upoštevamo moderno pripravo jedi in uporabimo čim več tehnik – geliranje, cvrtje, pečenje ... Z Martinom sem tokrat delal predjed in v petih urah sva pripravila 105 krožnikov. Morali smo uporabiti ribo in mislim, da nam je lepo uspelo. Pozneje so mi povedali, da smo delovali zelo umirjeno, čeprav vsak ve, koliko adrenalina v teh petih urah steče po telesu. A prav ta nas žene naprej, do perfekcije.

#Blejec. To je bilo zame prvo večje tekmovanje, ki sem se ga udeležil s slovensko ekipo. Res je impresivno videti tolikšno število kolegov z vsega sveta. Dogodki, kot je ta, zagotovo širijo obzorja in vesel sem, da sem lahko sodeloval na njem. Z Gregorjem sva tokrat pripravljala toplo predjed. Odlično sva sodelovala in mislim, da sva lepo pripeljala jed do končnega krožnika.

#Bertoncelj. Naporno, vendar zanimivo. Za sabo imam že nekaj podobnih tekmovanj, je pa zagotovo to zanimiva izkušnja. V ekipi smo skupaj že štiri leta, se odlično razumemo in smo vedno bolj uigrani. To leto sem pri hladni kuhinji delal prigrizke in eno od toplih predjedi, pri meniju pa glavno jed. Zadolžen sem bil za meso, ki je bilo po mnenju komisije malo premalo pečeno. Komisija pa ima vedno prav, ne? Je res, da smo pričakovali kakšno mesto višje v skupnem seštevku, ampak tudi 16. mesto je več kot odlično.

#Črnigoj. Vtisi s tekmovanja so zelo dobri. Zavedamo se, kje bi bili lahko še boljši, in imamo dobro popotnico za naslednjo olimpijado. Moja naloga je bila sladica – ena je bila sadna, druga čokolada, poskrbel pa sem tudi za štiri vrste minjonov. Za sladico pri trihodnem meniju pa sem pripravil čokoladni mous­se z biskvitom in pomarančno kremo. Poskušal sem vplesti nekaj primorskega pridiha, mislim, da je kar uspelo.

#Furlan. V hladni razstavi sem bil odgovoren za slovesni meni. Pripravil sem hladno juho, toplo glavno jed in sladico. Na koncu smo pri uvrstitvi spet pristali nekje v zlati sredini, čeprav smo upali, da nam tokrat uspe stopiti še kakšno stop­ničko više. Doma bomo analizirali celot­no dogajanje, namreč, letošnja podelitev je bila precej turbulentna in je prinesla nekaj zanimivih preobratov. Zanimivo je recimo, da največji favoriti Švedi in Norvežani niso pobrali vseh lovorik, pač pa so bili tokrat odlični kolegi iz Singapurja. Ogromno novega in zanimivih tehnik smo videli, o čemer se boste lahko prepričali prav vsi, ki nas boste obiskali v naših kuhinjah.