Vaje v slogu: mini potičke

Potica v mini izvedbije gotovo rešitev za večino zadreg. Sledi kupček nasvetov, če bi želeli letos pripraviti takšno pomanjšano različico.

Približno trije kilogrami moke, kilogram masla, popolnoma popacana kuhinja, lonci na vseh vogalih in nepreštevna množica potičk ter dekadentno razvajanje z njimi ob koncu novembra. Ni šlo drugače kot speci in popravi v naslednji peki. Da boste vi znali.

Ampak, lepo po vrsti.

Torej, naročilo je bilo spodobno: razišči, kako se spečejo mini potičke. Nič lažjega, saj obstajajo modelčki zanje. Hm, že res, da obstajajo, vendar jih žal ni na zalogi v nobeni trgovini, ne malo večji običajni s kuharskim oddelkom ne v nobeni izmed posebnih slaščičarskih trgovin. Kakor bi se nekdo pohecal in pokupil celotno zalogo v Sloveniji. Morda boste vi že imeli srečo in bodo spet dobavljivi. Jaz je novembra nisem imela in sem se morala zadovoljiti z enim samim platojčkom s šestimi modelčki, ki sem ga pred leti kupila bolj za zabavo. Čez sedem let vse prav pride, enkrat bom v njem kaj spekla za sliko, je bila takratna ideja ...

***

Testo za potico navadno naredimo iz dobrega pol kilograma moke. Iz tega dobimo kar lepo število mini potičk, za kar potrebujemo – na oko, saj nisem mogla preveriti – vsaj tri (morda štiri?) pladnje s po šestimi modelčki. Torej, če se boste dela lotili velikopotezno in zares, kupite dovolj modelov.

Silikonski modeli so zelo uporabni, saj jih ni treba namastiti. Testo le previdno položimo v vdolbino. Platojčki z modelčki so mehki in se zvijajo, zato svetujem, da jih za prenašanje v toplejši del sobe položite na trdno podlago, kak pladenj. Je veliko bolj priročno. V pečico pa jih položite kar na mrežico, da toplota objame silikon brez prepreke in se potičke lepše spečejo. Mene moti vonj, ki se med peko vije iz pečice in ni prav nič potični, ampak recimo, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe.

***

Če sem imela težave z modeli jaz, jih bo najbrž imel še kdo. Zato sem poiskala rešitve, ki so preproste, uporabne. Prikupna je ideja, da lahko iz istega hlebčka vzhajanega testa naredimo več potičk različnih nadevov, jih posamično spečemo, del zamrznemo in postrežemo po kosih. Poskusite, poigrajte se. Morda bodo vaše letošnje kraljične prekosile kronane glave največjih kuharskih mojstric. Vam iz srca privoščim.

Klasično testo za potico

Sestavine:

• 600 g moke, žlička soli
• 80 g sladkorja
• žlica ruma
• lupinica bio limone
• približno 3 dl toplega mleka
• 50 g raztopljenega masla
• 2 jajci ali 2 rumenjaka
• 20 g kvasa

Priprava:

1. V toplem mleku raztopimo svež kvas.
2. Moko presejemo, solimo, dodamo sladkor, rum, lupinico limone, jajci ali rumenjaka, nato prilijemo mleko s kvasom in raztopljeno maslo. Premešamo, nato gnetemo, dokler ne dobimo gladkega, prožnega testa (približno 10 minut ročno ali 5 minut z mešalnikom z gnetilnima kavljema). Testo v posodi pokrijemo z vlažno krpo in pustimo vzhajati na toplem dobro uro, da vidno naraste.
3. Vzhajano testo razvaljamo v pravokotnik, namažemo z nadevom, vendar pustimo za dober prst nenamazanega na delu, kjer se bo zvijanje končalo. Zvijamo tako, da testo ves čas zategujemo, zadnji zavoj do konca pa le naredimo brez zategovanja.
4. Odrežemo primerno dolg svaljek in ga previdno položimo v model, pri čemer konca lepo in povsem staknemo skupaj, da dobi potica pravilno obliko.
5. S pletilko, palčko ali ozkim nožem prebodemo potico na več mestih do dna, nato pokrijemo z vlažno krpo in jo pustimo pol ure do uro, da malenkost vzhaja.
6. Vzhajano potico porinemo v segreto pečico in pečemo pri 170-180 stopinjah 35-45 minut.
7. Pečeno vzamemo iz pečice, pustimo, da se 10-15 minut hladi v modelu, nato jo vzamemo iz njega in do konca ohladimo na mrežici.

Koristni nasveti:

• Potica bo lepše zavita, če testo razvaljamo v pravilen pravokotnik z ravnimi robovi in enakomerno debelo. Za običajno velik model potice naj bo velik 40 x 60 cm, zvijati začnemo pri daljši stranici.
• Lepša je potica, če je testo tanko razvaljano in nadev namazan bolj na debelo. Testo še vzhaja, na kar ne smemo pozabiti. Velja pravilo, da mora biti teža testa enaka teži nadeva. Pri mini potičkah je to zelo pomembno!
• Mini potičke bodo res lepe, če je nadev malce gostejši in lepo mazav. Rahli, tekoči nadevi so primerni le za potičke polžke, ki jih pečemo posamično na pekaču (npr. cimetovi polžki).
• Modele za potico vedno dobro namastimo in potresemo z moko ali finimi drobtinami. Silikonskih ni treba namastiti.
• Kako izmerimo pravo dolžino svaljka za izbran model? Osnovno pravilo je, da izmerimo širino modela (premer) in pomnožimo z dve. Pri mini potičkah to drži, pri večjih modelih je odstopanje od prave dolžine pri tem načinu običajno zelo veliko. Po mojih izkušnjah je treba dodati še malo, nekako 15 odstotkov. Preveč matematike? Žal matematika v takih primerih odpove, pravi profesorica, ki sem jo vprašala za nasvet. Po mojih izkušnjah pri običajno velikem modelu dodajte dva prsta testa, pa bo potica lepo okrogla in ravna.
• Potica je najlepša takrat, ko svaljek v modelu pred drugim vzhajanjem sega do polovice višine modela, po vzhajanju (tik pred peko) pa do treh četrtin. Pri mini potičkah pustimo testo vzhajati do vrhnjega roba - le tako dobimo potico, kot se šika.
• Potico navadno pečemo v klasičnih pečicah. Kadar imamo opravka z mini potičkami, ne gre drugače, kakor da pečemo v več nivojih z vključeno ventilacijo. V tem primeru znižamo temperaturo, navedeno v receptu, za 20 stopinj in platojčke postavimo na kovinske pekače ter z njimi vred porinemo v pečico.