Nedelo ocenjuje: Vsi sončki preteklega leta

Kot da bi vedeli, smo leto začeli za silvestrovo, v Hiši Franko, in ga končali ob Vrbskem jezeru, z Ano Roš.
Objavljeno
27. december 2017 13.58
Uroš Mencinger
Uroš Mencinger

Slovenija sicer še nima šest sončkov, ima pa najboljšo chefinjo na svetu, zato je leto 2017 zaznamovalo romanje dobrojedcev z vsega sveta v vas, ki se imenuje Selo.

Svetovna prepoznavnost Hiše Franko (5,5 sončka) in priznanje Ani Roš pa nista rezultat bliskovitega, temveč vztrajnega napredka, ki ga je s talentom in ambicioznostjo, ob pomoči družine, hribov in morja, naredila v zadnjih dvajsetih letih, odkar je smučarsko kariero želela zamenjati za diplomatsko, a jo je ljubezen tako zadela v Frankovi kuhinji, da so jo največji kulinarični strokovnjaki na svetu v letu 2017 razglasili za najboljšo med svetovnimi chefinjami.

Sicer pa so sončki, v večjem ali manjšem številu svetili iz letos ocenjenih gostiln, restavracij in ostalih obratov:

5 sončkov

Restavracija Strelec, Ljubljana. Visoka kuhinja Igorja Jagodica ne dela majhnih, sploh pa ne postopnih in preprostih korakov/hodov. Vsak krožnik hoče vse, zato cilj ni šele v končnem vrhuncu, temveč v vrhunskosti vsakega posameznega. Upoštevajte to in čaka vas doživetje nad Ljubljano!

Gostišče Grič, Šentjošt nad Horjulom. Z Griča je tako lep razgled na mamine njive in sosedove kmetije, tako blizu do ženine ekološke kmetije z racami, za katere skrbi švedski pastir, in le skok do Jadrana, ki daje avtorju brezovega sirupa, za katerega se potegujejo skandinavske mišelinke, navdih, da je Luka Košir najbolj vroča prihodnost slovenske vrhunske kulinarike!


Mladost za prihodnost slovenske vrhunske kulinarike – Barbara in Luka Košir. Foto: Uroš Mencinger

Vila Podvin, Mošnje. Kosila so preprosta, toda chefovska, večerje imajo manj ali več hodov, toda vsi želijo okusiti vseh osem, sobe so brez dvigala, toda po stopnicah je zajtrk s pridelki in izdelki z okoliških kmetij. Uroš Štefelin in Marcela Klofutar sta s tradicijo in sodobnostjo, idejami in energijo, dogodki in vsebino tako napolnila Vilo, da se praznega in propadajočega gradu zraven sploh ne opazi.


Kuharska in natakarska brigada – chef Uroš Štefelin (levo) z ekipo Vile Podvin

Debeluh, Brežice. Čeprav se igra z imenom, je Debeluh z gosti kulinarično resen, saj ni le za debele in sploh ne le za suhe. Ker je na sotočju dveh rek, na meji dveh držav, na stičišču tradicije in ustvarjalnosti, med preprostostjoroštilja in vrhunskostjo chefovstva, je pravo sožitje nasprotij, z wine barom sredi gostilne, žarom na poškrobljenem prtu, krškopoljskim prašičem na ekskluzivnem krožniku in chefom med gosti.


Atelje, Ljubljana. To ni še en urbani lokal, ki se trudi poživiti zaspano ulico, temveč je še ena vrhunska restavracija vedno bolj tudi kulinarično zanimive Ljubljane, v kateri je nadarjen mladi chef dobil svoj ustvarjalni atelje.


Najmlajši slovenski chef odličnjak (5 sončkov), 29-letni Jorg Zupan, chef Ateljeja. Foto: Uroš Mencinger


4,5 sončka


Gostilna Pri Kuklju, Velike Lašče.
Pri Kuklju je tradicionalno in gostilniško, saj nekateri le pijejo, drugi jejo le gluhe štruklje, tretji si privoščijo vse, goske, račke in koline, četrti pa nočejo domov, ker degustirajo.

Gostilna Resje, Nemški Rovt.
Tja se ne gre, ker ravno tam pelje cesta mimo in ni daleč od Bohinja. V Resje se gre, da vas chef Jože tako prijetno preseneti, kot vas je doslej po takšnih ovinkih le malo kdo!

Etna, Divača.
Ker je picerija dobila nov interier, pojdite najprej na kreativno pico, a naslednjič si potešite radovednost s fuzijo kuhe in picopeke, (ne) na koncu pa si privoščite še chefa za Q-king in Q-kanje.

Herbal restavracija, Ljubno ob Savinji.
Za začetek je savinjski želodec, za sredino so žlikrofi, za glavno jagnje in za sladico ajdnek, za nekatere zaradi lepot Zgornje Savinjske doline in za druge zaradi luksuznega šotorišča okrog romantičnega ribnika.

4 sončki

Restavracija Tabor, Podbrezje. Kakor ste vajeni z dopusta ob dalmatinski obali, a z ravno dovolj chefovskega vpliva, da ne greste v Tabor takrat, ko ne veste, kaj bi jedli, temveč takrat, ko veste!

Gostilna Zorko, Boreci. Še vedno imajo domačo tünko, ožejene žgajnke in pujčeka, a mamino gostilno blizu avtoceste zdaj vodijo sin, žena, brat in novi časi.

Gostilna pr’ Čop, Podkum. V Hiši domačih okusov mladi kuharski mojster ohranja tradicijo domače slovenske kuhinje, zato Podhumčanom ni treba v dolino, vi pa morate v hrib na grajsko pojedino.

Pen klub, Ljubljana. Žalostnih pesnikov, revnih pisateljev, večnih študentov, nočnih ptičev in Mikija žal ni več, toda na koncu zavitih stopnic je še vedno predsoba spominov, za njo pa znani obrazi, stari šank in sveži prti. Klub kulturnih jedcev!

Ekološka kmetija NašRaj, Gorenja Trebuša. Zadnja kmetija ima 40 hektarov pašnikov, zato imajo osli, krave, koze in druge rajske živali toliko kačjih pastirjev, da je NašRaj pravzaprav Njihov raj!

Stara gostilna, Piran. Dogodek sredi dopusta, nekaj drugačnega sredi Pirana, poletni večer ob morju, romantično razvajanje v najbolj romantičnem slovenskem mestu.

Hiša Štekar, Snežatno. Z mlado družino so vina bolj živa, čeprav so dlje starana, in jedi je več, čeprav so porcije manjše, zato pa krožniki lepši in večerje daljše.

Pri Baronu, Planica nad Framom. Pojejte, si oglejte, kupite za domov, se poučite in naučite, sprehodite, sončite, spočijte in sprostite! K Baronu se gre zaradi narave, ker je vsepovsod naokrog in ker je kmetija za zgled, kako se do nje in v njej obnašati.

Gostilna Lectar, Radovljica. Ko greste na izlet, obiščete muzej, zaplešete ob orglicah in si daste izpisati njeno ime na rdeče srce, se boste strinjali, da ste obiskali najbolj veselo slovensko domačo gostilno!

Restavracija Pr’ Ročnjek, Gorjuše. Če na počitnice na planini najdejo z vsega sveta in če tja gor chefu sledijo z jezera domačini, potem se tudi vam ne bo mudilo nazaj v dolino.

Restavracija Union, Ljubljana. Moderna restavracija uglednega hotela je namenjena obojim, tujim popotnikom, ki jih zanima majhna dežela, a se nočejo odpovedati velikemu svetu, in domačim svetovljanom, ki jih zanima le svet, zato jim je doma pretesno.

Restavracija Amon, Olimje. Lokalno je glavno, kar ni eko, je dobro, kar je, pa je res še boljše.

Hotel Planinka, Ljubno ob Savinji. Popestri muharjenje, proslavi podpis pogodbe, odkriva dobrojedstvo domačinom in smučarskim skakalkam ter vabi na kulinarično presenečenje še vas.

Sato Bento, Ljubljana.
Avtentični japonski chef, ki ves čas nekaj meša, zlaga, reže, dekorira, na večerni predstavi ponuja najboljših šest azijskih dejanj za najnižjo ceno v Ljubljani.

Fudo, Maribor. Malo po tuje in še več po mariborsko, ljubezen, hrana in ti, vina v čebru in papir na lesu, žarnice z oranžnega stropa in babičin porcelan s semnja, jedilnik na fejsu in fjužn na krožniku, mesnine s kmetij, zelenjava s tržnice, kruh kot doma, zjutraj zdravo, opoldne hitro, zvečer moderno.

3,5 sončka


Le Petit Restaurant, Ljubljana. Majhna restavracija nad ne tako majhno kavarno ponuja veliko, tako na stenah kot krožnikih.

Aviator, Portorož.
Konkurenca sicer ni huda, a Aviator je vendarle najboljša letališka gostilna v Sloveniji.

Gostilnica 5–6 kg, Ljubljana. Stari stoli in novi džez, ambient krčme in urbana ponudba, tudi pice, toda bele, zelene in črne, sicer pa tradicionalne slovenske jedi s tradicionalnimi italijanskimi dodatki. Gostilnica na Gornjem trgu ni le na kilogram, temveč tudi na dekagrame.

Gostilna Oštirka, Celje. Ker so časi novi, podjetni chef vabi zjutraj na celjsko tržnico, dopoldne na oštirjev golaž, opoldne na dnevno kosilo, popoldne na domačo tortico in zvečer na urbano druženje.

Jakob Franc, Ljubljana. Kar dve dobri vesti: v Ljubljani niso le turistične gostilne in črni prašiči z belim pasom in kraljevsko krono ne bodo izumrli.

Pri Florjanu, Maribor. Florjan je tako sredi mesta, da mu ne moreš ubežati. Prava mestna gostilna torej, ki jo imaš včasih bolj in kdaj manj rad, a brez nje ne moreš.

Restavracija Harmonia, Šentilj. Z restavracijo, ki ni le samopostrežna, temveč ima tudi svoj fini del, je priložnost za igralce, da poiščejo uteho ali proslavijo zmago, in za vas, da greste v casino, ne da bi morali izzivati srečo.

Gostilna Pezdirc, Semič. Zunaj dovolj prostora na parkirišču in terasi. Znotraj domačini za šankom, zadaj pa čim bolj pestra izbira, za plesalce, gledalce, veseljake, žalujoče, rojene, krščene, poročene, ločene in, seveda, lačne. Za slednje lepi pogrinjki, visoki peclji in velik jedilni list.

Pr’ Končovc, Javornik.
Četudi je polno, ni množično! Čeprav je poceni, je dobro. Kljub temu da je le en meni, je dovolj jedi za pravo pokušino domačih, gorenjskih jedi.

Gostišče Tulipan, Lesce. To je tista slovenska obcestna gostilna, kjer so skupaj na goveji juhi, divjačini, zrezkih, golažu, vampih in solatnem bifeju letoviščarji, popotniki, izletniki, Leščani, Radol’čani, Gorenjci, svati, birmanci, lovci in lačni.

Gostilna Kovač, Tomačevo. Da se je začelo že 1804. leta, vse pove. Kovač je gostilna, na katero se lahko zaneseš. Zato ima zadovoljne goste, ki nočejo in ne pričakujejo še česa več.

Gostilna pri hrastu, Nova Gorica. Podjetna in polna gostilna, v kateri dobiš, kar in tako kot imaš rad.

Gostilna Ribnik, Zagorje. Kot ščuka med zaspalo zasavsko kulinarično sceno ponuja menije v hodih, vikende morskih specialitet in jagenjčkovo golenico z eko kmetije na vrhu hriba.

3 sončki

Restavracija Proteus, Postojna. Ker prihajate zaradi človeške ribice, ne pa Proteusa, zadošča, da se boste najedli in še posladkali.

Domačija Pr’ Globočnik, Globoko.
Ni več kmetija, ker mora biti gostilna, toda pomembno je, da ti dajo le tisto, kar imajo, in le tako, kot znajo!

Avio pub, Postojna. Če si z motorjem in tetovažami, je pica tako hitro pečena, kot je pivo natočeno, potem pa se ob debelem kosu mesa nikamor več ne mudi; če pa (še) nisi bajker, se na postojnskem letališču počutiš, kot da si.



2,5 sončka


Restavracija Sofija, Rimske Toplice. Obiščite zaradi zdravilišča in si postrezite iz pestrega hotelskega bifeja.

Gostilna Privošnik, Šempeter. Domače gostilne so ravno zato, da se nam ne mudi, da je na terasi prijetna senca, za šankom znani obraz, na zidu pa stari plakat za lokalno pivo.

Tuje gostilne in restavracije

Italija

Don Alfonso 1890, Sant’Agata, 6 sončkov. Kdo še uporablja tako odlične sestavine, in to z lastne, tako ekološke farme? Kdo še tako pristno, iskreno in s srcem spoštuje ter ohranja kulinarično tradicijo svojih korenin, pokrajine, dežele, vasi? Kje te še tako gostoljubno sprejmejo in se še tako prijateljsko, do prihodnjič, poslovijo? Kje je še tako majhna vas s tako veliko gostilno?!

Scabar, Trst, 4,5 sončka. Je le navadna, preprosta, družinska gostilna! V kuhinji je Ami, v kleti brat Giorgio, čeprav sta oba najraje med svojimi gosti. Nekateri hodijo sem že petdeset let, čeprav se nič ne spremeni. Ravno zato je Scabar, čeprav se reče Škabar, še vedno najboljša gostilna v Trstu! Čeprav je tako že od 1967.

Gostilna Sardoč, Prečnik, 4 sončki.
Oče Satko lovi jelene in merjasce, sin Andrej skrbi za vina, nečak Kristjan Kovačič chefuje v kuhinji, babica Silva pa kratkočasi goste.

Avstrija

T.O.M.R, St. Andrä, 5,5 sončka. Tom je chef, R pa je zaščitni znak za kulinarično doživetje ob vaški cerkvi v majhni južnoštajerski vasi, ki ga sestavljajo chefova kreativnost pri uporabi najboljših, le lokalnih sestavin, ženino gostoljubje z italijanskim darom za notranje oblikovanje in someljejevo svetovanje ob okušanju najboljših štajerskih in svetovnih vin.

Sattlerhof, Gomilica, 4,5 sončka. Hkrati spoznaš ekološki vinograd, sodobno vinsko klet, hotel za uživanje, tradicionalno gostilno in dobrojedsko restavracijo.

Hrvaška

Restavracija Lanterna, Pješčana uvala, 4 sončki. Zaradi mladega, ambicioznega in šolanega chefa v Pješčano uvalo ni treba le zaradi lepega pogleda na Verudelo in Fratarski otok.

Konoba Tramerka, Volosko, 4 sončki. Pozabite plemenite ribe, če so sveže plave, naročite gregado, če bi radi ves zaliv naenkrat, ali pa se prepustite, če ste raje v senci kot na plaži. Preprosto, toda fino!

Navis, Opatija, 4 sončki. Vhod je na strehi, sobe so v skali, Opatija za desnim, Reka za levim ovinkom, morje pa pod nogami.