Tiskane izdaje
December se vedno prikrade zelo potiho in hitro. Za vas ne vem, a mene vsako leto ujame nepripravljeno. Prvih nekaj dni se še obremenjujem, ker mi ni uspelo vnaprej pripraviti novoletnih voščilnic in bodo spet poslane v zadnjem trenutku in ker sem spet pozabila naročiti okraske, ki jih na spletu gledam že zadnji dve leti. A potem odmislim skrbi in se prepustim čarobnosti, ki jo ta mesec prinaša.
Praznike obožujem, ker prinesejo veliko lepega, prekrižajo nam poti z ljudmi, ki jih med letom vidimo le poredko, in vzbudijo kreativnost tudi v najbolj neustvarjalnih dušah. Doma vsak teden prijetno diši iz pečice, in ko se po napornem dnevu skozi okno ozrem na ulico, mi je ob pogledu na praznične lučke toplo pri srcu.
Zaradi vsega tega čara mi je žal, da je december postal tako komercialen. Ob družinskih druženjih smo nervozni, če bo šlo vse po planu, miza je preobložena s hrano, ki je tako ali tako ne bomo vse pojedli, ob vsem tem pa pozabljamo, čemu je vse skupaj sploh namenjeno.
A to odmislimo že takrat, ko v trgovini brez občutka in iskrenega namena kupimo darila največkrat samo zato, ker jih moramo. Naša »moderna« pamet pa nam ne nese niti tako daleč, da bi ljudem, ki jih imamo radi in jih cenimo, podarili nekaj, kar smo sami ustvarili in česar bodo zares veseli.
Domača darila je zelo preprosto narediti, a to moramo početi z občutkom in vanje moramo vnesti dovolj truda, da jih bo tudi naš obdarjenec znal ceniti. Odprimo kuhinjske omare in preverimo, kakšne zadevščine nam je uspelo shraniti od poletja ali te dni poslavljajoče se jeseni. Mogoče kje najdemo škatlo, polno domačih lešnikov ali suhih kakijev. Zelo verjetno je, da imamo v kleti kakšen kozarček domače mezge ali marmelado, ki smo jo kuhali med poletno vročino. Morda bomo naleteli zgolj na moko, a ker znamo pripraviti okusno domačo pašto, se bomo hitro lotili dela. Za še bolj prefinjene gurmane zamešamo aromatično sol ali pa preverimo, katera zelišča smo poleti posušili. Za sladkosnede spečemo pekač najboljših čokoladnih piškotov ali zmiksamo kremast lešnikov namaz.
Ko nam je jasno, kaj imamo na voljo in komu bomo kaj namenili, si moramo vzeti nekaj časa še za pripravo embalaže. Tisti, ki ste prebrali že katerega od mojih predhodnih zapisov, veste, da je ta zelo pomembna. Tokrat sicer ne bo imela tako velike vloge pri zaščiti (pri enih izdelkih bolj, pri drugih manj) ali pri podajanju pomembnih informacij o vsebini, ampak bo njen namen bolj estetske narave. Z njo moramo očarati!
Doma narejenim darilom se lepo poda rjav kraft papir, ki ga kombiniramo z bodičasto vejico in ročnim napisom. Suha zelišča lahko spakiramo v manjši škrnicelj in jih podarimo v kombinaciji z emajlirano skodelico. Piškotke skupaj zvežemo s pisano bombažno vrvico, aromatično sol pa vsujemo v ličen steklen kozarček z visokim srebrnim pokrovom in natančno izrezano nalepko.
Embalaža naj bo takšna, da jo bo vsakdo z veseljem postavil na vidno mesto. Poskrbimo, da izberemo materiale, ki so do okolja prijazni in ne škodujejo našemu okusnemu izdelku. Barve uporabimo z občutkom in v pravih kombinacijah. Predvsem pa moramo v celotni pripravi uživati.
Danes smo 1. v mesecu in do božiča ali novega leta je še več kot dvajset dni. Vsej naglici, ki jo bo ta mesec prinesel, se bomo težko izognili, a popoldne ali dva si za ustvarjanje le lahko vzamemo. Podarjanje takšnih dobrot bo namreč na neki poseben način osrečilo in izpolnilo tudi nas, obdarjenec pa bo dobil občutek, da smo se zanj res potrudili.
***
Anja Korenč je oblikovalka embalaže za prehrambno industrijo, fotografinja, soustanoviteljica marketinškega studia Fork in blagovne znamke I Like Tofu.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, ji družbo delajo še:
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje
- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
