Anita Lozar in Matej Pelicon: Ključna sestavina recepta za pivo? Domišljija

Lastnika pivovarne Pelicon bosta predavatelja tokratne izdaje Creative mornings. Na Delu ga bomo prenašali v živo.

Objavljeno
14. avgust 2014 20.58
Posodobljeno
21. avgust 2014 23.00
ekipa Creative mornings
ekipa Creative mornings

V avgustovsko poletno jutro se zbudimo ob trku z vrčkom piva. Kreativno jutro tokrat popestrita ustanovitelja in lastnika Pivovarne Pelicon. Anita Lozar & Matej Pelicon nam bosta predstavila svoje dosežke in falitke. In svoje pivo.

Že od malih nog sta se poskusila utrditi v marsikateri zanimivi zadevi. Vsemu je bilo skupno to, da nista izbrala enostavnejših variant. Tako sta najprej začela kot nadobudna navijačica in skejter. Za študij sta si izbrala Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter Arhitekturo.

Tam ju je pot vozila vsepovsod. Od Romunije, Anglije, Poljske, Italije do Belgije. Vse skupaj pa se je seštelo v eno veliko zanimanje za pivo. Ko je želja “pivskih raziskovalcev” prerasla v željo po lastni pivovarni, se je šele začel pravi rock'n'roll. Začela sta na Kickstarterju. Kjer sta zarila. In to v času, ko vsi drugi niso. Ampak v kosteh sta čutila, da je to šele začetek.

Fast forward 20 mesecev kasneje s(m)o jima podarili zlato medaljo za najboljšo pivovarno leta 2014 na Ljubljanskem festivalu piva. Še vedno čutita v kosteh, da še ni konec.

Kakšna je vaša pot, ki vas je pripeljala do trenutnega dela?

Pot je zanimiva prav zaradi tega, ker večino časa ni imela nič skupnega s sedanjim delom, hkrati pa so vse izkušnje od prej prišle kot naročene.

Kateri mejniki so vplivali na to, da ste danes tu, kjer ste?

Verjetno je čisto vsak dogodek nekaj prispeval. Največ je prispevalo to, da nisva končala študija. Zatem pa vse ostalo. Da sem se zaposlila v Studiu Ajd, ki je močno povezan z revijo Vino in vinsko sceno. Da je Matej pohajal po Londonu s kolegi, ki ne pijejo vina. Da je bil uvoz piva v Slovenijo še do nedavnega zelo skromen. Da je razvoj pivovarstva pri nas bil zanemarljiv. Da je kolega nekega dne po nesreči zašel v pivnico Bunker in si zaželel »eno pivo«. Pa tudi to, da je bil moj sosed v Rožni dolini, v bloku 13., hmeljar! Pa to je samo površje vsega...

Se boste s tem kar delate ukvarjali do konca življenja?

Najina vizija seže precej daleč, in kakor sedaj vidiva - smo šele na začetku.

Kaj vas navdihuje, kaj vam daje energijo?

Pivovarstvo je delo, ki ti dovoljuje uresničevanje zelo norih idej, poleg tega pa ti omogoča spoznavanje zelo zanimivih ljudi in to nama je po meri.

Pri tako veliki izbiri sestavin (in vsako leto je na voljo še kaj novega) je domišljija skoraj glavno orodje za sestavo recepta. Poleg tega, pa zelo rada pohajava. In pivovarstvo nama omogoča uporabo domišljije in zahteva
veliko potovanja.

Kaj počnete, kadar ne delate, kadar ne ustvarjate?

Pohajava, skuhava kaj dobrega oz. greva na kakšno dobro pojedino Zelo rada greva kam kjer še nisva bila ali poskusiva kaj dobrega. Življenjski cilj je, da bi lahko veliko pohajala in imela doma veliko kolo staranega parmezana (pivo in sir gresta zelo dobro skupaj).

Nam zaupate misel, ki vam zdajle pade na pamet?

Počni kar nosiš v srcu.