Arhitektura kot potlačena vrečka

V začetku februarja so v Sydneyju uradno odprli poslovno šolo UTS. Posvečena je avstralskemu poslovnežu kitajskega rodu Chau Chak Wingu, po katerem se imenuje. Wing je za projekt prispeval dvajset milijonov dolarjev in dodatnih pet milijonov, ki jih bodo namenili za štipendije. Hišo je projektiral zvezdniški ameriški arhitekt kanadskega rodu Frank Gehry, eden prvih fantastov, ki je v arhitekturo uvedel organske krivulje in največ prispeval k ideji arhitekture kot spektakla. Mnogi ga kritizirajo, večina pa je nad njegovimi zgradbami, med katerimi je najbolj kulten muzej Guggenheim v španskem Bilbau, še vedno očarana.

Gehryjevo šolsko poslopje v Sydneyju so si nekateri precej privoščili. Med kritiki je bil tudi avstralski guverner in upokojeni general sir Peter Cosgrove, ki je stavbo opisal kot »najlepšo potlačeno papirnato vrečko, kar sem jih kdaj videl«. Gehry se zaradi tega ni preveč vznemirjal; v karieri je na račun svoje nenavadne arhitekture slišal že marsikatero pripombo in ta je res prisrčna. Arhitekt Craig Webb iz Gehryjeve ekipe je dejal, da hiša s svojo govorico »telesa« priteguje poglede in komentarje ter tako precej prispeva k povezanosti skupnosti, kar je naloga vsake šole. Humor pa je v arhitekturi vedno dobrodošel, je način, da »mati vseh umetnosti« dobi bolj človeški obraz, da jo ljudje vzamejo za svojo. Šola je namenjena predvsem podiplomskim in izrednim študentom, vodstvo pa posebno pozornost namenja širjenju poslovne mreže in organizaciji dogodkov, da bi v Sydney pritegnili več »poslovnih« turistov.

Gehry pravi, da je poslovna šola UTS primer demokratične arhitekture oziroma arhitekturnega humanizma. Z učilnicami ovalne oblike je poskušal odpraviti hierarhijo, kot smo jo doslej poznali v geometrijsko urejenih prostorih. V njih ne bo poučevanja ex cathedra, temveč bo učiteljevo mesto na sredini sobe ali nekje ob strani. Potem ko je stavbo predal naročnikom, je dejal, da pričakuje, da bodo z leti uvedli potrebne spremembe, kajti arhitektura je danes živa stvar. »Tendenca gradnje stavb s fiksnim programom je zastarela,« je dejal. Zelo ga zanima, kaj se bo z njegovo potlačeno vrečko dogajalo v prihodnosti, tudi zato, ker že pripravlja projekt za še eno novo generacijo. Predsednik uprave Facebooka Mark Zuckerberg ga je namreč najel za projektiranje nove upravne stavbe družbe. Gehry ima 85 let; lahko si čestita, da se zanj zanima generacija Facebooka.

Univerza v Sydneyju je najela Franka Gehryja kot arhitekta, ki pooseblja sodoben pristop k razmišljanju in izobraževanju, k čemur stremi fakulteta. Hiša Chau Chak Wing je prvo poslopje, ki ga je Gehry načrtoval v Avstraliji. V njej bo imela svoje prostore poslovna šola UTS in velja za ključni element prenove celotnega univerzitetnega kampusa tehnične univerze v Sydneyju. Njihova glavna misija je naučiti študente »integriranega razmišljanja«, kar pomeni kombiniranje tradicionalnih poslovnih znanj z drugimi disciplinami, kot je denimo oblikovanje ali inženiring. To filozofijo so hoteli predstaviti tudi z arhitekturo, zato so najeli Gehryja, ki slovi po nenavadni »integrirani« arhitekturi, ki se nekaterim zdi kot sršenje gnezdo, drugi pa so prepričani, da z dinamično strukturo pooseblja duha našega časa in nenehno kroženje idej.

»Razmišljal sem o hišici na drevesu, o rastočem organizmu, ki svoje veje steguje kvišku – veje znanja in misli,« je svojo izvirno idejo, ki se je nazadnje nekoliko sfižila, predstavil Gehry. Vendar zunanjost hiše ni tako bistvena, kot običajno velja za Gehryjeve projekte, tokrat je pomembnejša notranjost. Kot je povedal Gehry, je hišo načrtoval od znotraj navzven in potem je pač nastalo to, kar vidimo. Njegova vizija je bila hiša, kjer se lahko študentje in učitelji osredotočijo na svoje delo v posameznih enotah (vejah) ter se srečujejo v formalnih in neformalnih družabnih prostorih v »deblu« drevesa. Gehryjevo drevo je namreč projektirano tako, da vzpodbuja interakcijo in druženje tudi po predavanjih. Poleg duhovite zunanjosti velja izpostaviti jekleno stopnišče v notranjosti objekta, ki je tokrat nadomestek za razvpite Gehryjeve valovite fasade iz titana. Z zglajeno kovinsko obliko predstavlja osrednjo točko v sprejemni avli, v njej pa se kot v ogledalu zrcalijo podobe ljudi, ki hodijo mimo, oziroma idej. Te podobe so seveda precej popačene in namenjene zabavi, zato Gehry študentom in profesorjem ne priporoča, da bi v njih kritično ocenjevali svojo postavo.

Na prvi pogled hiša pritegne predvsem z valovito opečno fasado. Narejena je iz klasične opeke v peščeni barvi in deluje kot nekakšna tkanina oziroma skulptura. Opeke so izdelane »po meri« v petih oblikah in posamezne opeke na mestih, kjer fasada »vzvalovi«, izstopijo iz začrtane linije. Na teh mestih se lomi tudi svetloba, tako hiša spreminja barve. Na zahodni strani fasado preseka velika steklena stena, kar daje hiši povsem drugačen značaj. Gehry poskuša z mešanjem teh dveh kontrastnih materialov prikazati sodobni urbani Sydney tudi z njegovo opečno dediščino.

Pečat posebnosti hiši dajejo kvadratasta okna z izstopajočimi, ven pomaknjenimi okvirji. Okna, katerih značilnost je, da sprejmejo več svetlobe, predstavljajo že večkrat uporabljeno in duhovito Gehryjevo klasiko – imata jih trojček Der Neue Zollhof ob Renu v nemškem Düsseldorfu pa tudi znamenita plešoča hiša v Pragi, ki jo je Gehry projektiral leta 1996 skupaj s češkim arhitektom hrvaškega rodu Vladom Milunićem (torej leto dni pred fenomenom Guggenheim, ki je Gehryjevo ime ponesel v svetovni arhitekturni vrh). Gehryjeva poslovna šola se tako ozira h koreninam, kar je trenutno spet aktualno, po drugi strani pa v moderno urbanistično shemo Sydneyja vnaša nekaj specifično Gehryjevske dinamike.