Art deco za nove čase

Firenška znamka klasičnega pohištva Marioni predstavlja drznejšo kolekcijo Notorious.

Objavljeno
28. maj 2015 16.45
Saša Bojc, Kult
Saša Bojc, Kult

Art deco je bil kulisa hollywoodskih sanj, razkošje, ki se je v obdobju med obema vojnama s filmskih platen kazalo kljub črno-beli sliki. In v ta imenitni pozabljeni svet so se v imenu firenške znamke prestižnega pohištva Marioni po navdih podali tudi arhitekti in oblikovalci Studia 63, prav tako iz Firenc, ter ustvarili Hollywood za sodobne petičneže.

Firence so bile od nekdaj znane kot mesto mojstrov obrti oziroma rokodelstva in v bližnjem Calenzanu se je leta 1966 rodilo tudi majhno družinsko podjetje Marioni, ki je sprva proizvajalo izdelke iz keramike, v skoraj petih desetletjih pa se je predvsem po zaslugi ustanovitelja Paola Marionija razvilo v tovarno klasičnega pohištva, ki večinoma po naročilu in željah naročnikov oziroma arhitektov in oblikovalcev opremlja prestižne hotele, resorte, restavracije in plovila doma in po svetu. Izdelki v omejenih serijah nosijo (v današnjih časih pomemben) certifikat Made in Florence – Italy ter so pogosto ročno dokončani.

Njihova ponudba obsega po materialih razkošne, a na videz nevpadljive kose, večno klasiko, ki ji za piko na i dodajajo še primerna svetila, tudi lestence z visečimi kristalčki. Precej bolj drzna pa je njihova nova kolekcija, prvič predstavljena na letošnjem milanskem pohištvenem sejmu in poimenovana Notorious (Razvpit), ki obsega pohištvo, oblazinjeno pohištvo, stole, svetila in druge kose notranje opreme, ki na črno-beli Hollywood spominjajo ne samo z barvno paleto, ampak tudi z imeni: Gregory, Cecile, Ingrid ... Prefinjenost ustvarjajo zaobljene oblike in tudi materiali; od ebenovine in palisandra, medenine in različnih vrst marmorja vse do usnja in žameta. S tem pa so avtorji, kot poudarjajo, želeli ustvariti osveženo identiteto obrtniških izdelkov Made in Italy.

Doba strojev

Art deco, slog, ki se je razširjal vse od burnih 20. let prejšnjega stoletja ter se je kazal v vseh porah povojnega življenja, od dekorativne umetosti, mode, filma, fotografije do prevoznih sredstev in izdelkov množične potrošnje, je oznanjal modernost. Od svoje predhodnice secesije, ki je slavila stilizirano naravo, se je ločil predvsem po tem, da je v bogastvo barv, okrasja in izrazitih geometričnih oblik vključil še pridobitve dobe strojev oziroma hitre industrializacije, ki je spreminjala tudi kulturo. Slonel je na tradiciji in hkrati opeval mehaniziran sodobni svet, obsegal je tako rokodelstvo kot strojno produkcijo, ekskluzivna dela visoke umetnosti in nove izdelke iz dostopnih materialov. Bogat vir navdiha tako za oblike kot materiale pa se je ponujal tudi pri bolj oddaljenih in starodavnih kulturah in umetnostih Afrike in Daljnega vzhoda ter v arheoloških odkritjih, ki so sprožala navdušenost nad starim Egiptom in Srednjo Ameriko.

Film kot najmočnejši medij te moderne dobe je art deco vzpostavil za globalen slog. Zaporedni valovi evropskih emigrantov, oblikovalcev, režiserjev, piscev, igralcev in producentov so artdecojevsko estetiko prinesli tudi v Hollywood, saj je v nasprotju, denimo, s funkcionalizmom odgovarjal tudi na človekovo potrebo po užitku in pobegu. Hollywoodske sanje – filmi, kot so Our Dancing Daughters, Grand Hotel, 42nd Street in muzikali Freda Astaira in Ginger Rogers – so se zapletale in razpletale v artdecojevskih hotelih, nočnih klubih, na čezoceankah in z nebotičniki v ozadju ter s filmskimi divami, ognjevitimi modernimi junakinjami, kakršni sta bili Greta Garbo in Joan Crawford.


Vse to razkošje so skušali v leto 2015 oziroma kolekcijo Notorious preseliti tudi v Studiu 63, mednarodnem arhitekturnem in oblikovalskem biroju, ki sta ga leta 1998 v Firencah ustanovila arhitekta Piero Angelo Orecchioni in Massimo Dei, že v nekaj letih pa odprla še podružnice v Hongkongu (2005), Šanghaju (2008) in partnersko pisarno v New Yorku (2011). Njihovo področje delovanja sega od arhitekture, notranjega oblikovanja, produktnega oblikovanja ter oblikovanja in opremljanja javnih stavb, pisarn, restavracij, stanovanj in vil.

V ospredju je umetnost

Eden od ustanoviteljev, arhitekt Massimo Dei, se je že od mladih nog zanimal za oblikovanje, zato je kot oblikovalec in produktni razvojnik sodeloval s številnimi podjetji, v zadnjih letih pa gostuje tudi na konferencah po svetu. Vedno je verjel v etično funkcijo oblikovanja, kot sta jo zagovarjala Ettore Sottsass in Enzo Mari. Tako kot njegov poslovni partner Piero Angelo Orecchioni Occhioni se zelo zanima za sodobno umetnost, ki jo jemlje za enega primarnih virov navdiha za projekte, zato se ne kaže čuditi, da sta pri naročilu za Marioni zašla tudi v film.

Orecchioni Occhioni se je z umetnostjo ukvarjal že v okviru svoje diplomske naloge na študiju arhitekture na firenški univerzi. Želel je zbuditi odrsko produkcijo in oblikovati dogodek sodobne plesne umetnosti v amfiteatru Cascine v Firencah, kar je pozneje preraslo v znani firenški plesni festival. Sprva je deloval kot svobodnjak na različnih področjih. Ob pomoči prijatelja in mentorja, znanega italijanskega umetnika in performerja Maria Mariottija, je razstavljal svoja umetniška dela na več skupinskih in samostojnih razstavah, ki jih je Mariotti organiziral leta 1994.

V projektih Piera Angela Orecchionija Occhionija je mogoče prepoznati, da jih napolnjujejo čustva, podobe in spomini s potovanj. Sodeluje s številnimi oblikovalskimi podjetji in trgovinami, vključno z znanim firenškim salonom International Design. Za svoje delo v oblikovanju in arhitekturi je prejel številne nagrade in si ustvaril prepoznavnost tako doma kot po svetu. Trdno je prepričan, da je treba v oblikovanje vnesti kakovost, zato je pogosto povabljen tudi na tovrstne strokovne razprave. Tudi v kolekciji reinterpretacije artdecojevskega pohištva Notorious se poleg kančka umetnosti prepleta veliko kakovosti. •