Tiskane izdaje
Britanski proizvajalci avtomobilov so bili in so še vedno v svetu nekaj posebnega. Ne samo zaradi praviloma butične proizvodnje, temveč tudi zaradi svojega števila. V preteklem stoletju se jih je zvrstilo nekaj sto, nekateri so izdelali le kakšen ducat avtomobilov, spet drugim se je kljub ekskluzivnosti in zunaj krogov entuziastov skoraj popolni anonimnosti uspelo obdržati vse do danes.
Eden takšnih je Bristol Cars, ki je pred kratkim predstavil svoj novi model bullet. Česar večina sploh ne ve, saj je politika te britanske manufakturne proizvodnje, da z novostmi seznani predvsem lastnike prejšnjih modelov ter resne potencialne kupce, z reklamiranjem v množičnih medijih pa se sploh ne ubadajo oziroma so prepričani, da bi s tem pravzaprav škodili ekskluzivnosti blagovne znamke. Prav tako se zdi za današnjo agresivno ekonomijo povsem nepojmljivo, da imajo pri Bristol Cars zgolj en salon, in sicer na Kensington High Streetu v Londonu.
Nekaj deset na leto
Nič manj nenavadna ni frekvenca lansiranja novih modelov. Praviloma potrebujejo več kot desetletje, da kupcem predstavijo nov avto, bullet bo, denimo, nasledil model fighter, ki so ga proizvajali od leta 2004. Kljub takšnim specifičnim oziroma kar nekoliko bizarnim poslovnim modelom pa Bristol Cars ostaja v igri, saj ima predvsem v Veliki Britaniji svojo zvesto klientelo, ki je pripravljena plačati zelo veliko denarja, da se lahko naokrog prevaža z avtomobilom, s katerim se lahko pohvali le peščica. Ponavadi namreč izdelajo le nekaj deset avtomobilov na leto, bullet bo imelo v svojih garažah prihodnje leto, ko bodo model začeli dostavljati kupcem, le sedemdeset lastnikov.
Ponavadi izdelajo le nekaj avtomobilov letno - le peščica se tako lahko pohvali z luksuznim Bristolom. Foto: Bristol Cars/Alex Lawrence for Classic Driver
Bristol Cars v nasprotju z večino drugih britanskih avtomobilskih proizvajalcev, ki so praviloma nastali kot rezultat prizadevanj entuziastov, ki so začeli eksperimentirati v domačih garažah, temelji na nekdaj velikem podjetju Bristol Aeroplane Company. Že v prvi svetovni vojni so se uveljavili kot eden najpomembnejših proizvajalcev letal, po podpisu premirja leta 1918 pa so zašli v velike finančne težave. Zgodba se je ponovila ob koncu druge svetovne vojne, da ne bi sedemdeset tisoč delavcev ostalo na cesti, pa so se odločili za proizvodnjo avtomobilov.
Osnovni namen ni bila masovna proizvodnja, temveč športni avto. Poslovni rezultati so bili na začetku solidni, nato so se začele težave, zamenjalo se je več lastnikov, dokler se ni podjetje pred petimi leti znašlo tik pred stečajem. Podobno kot pri jaguarju in land roverju ga je rešil indijski kapital, Bristol Cars je kupila v Britaniji živeča indijska družina Siddiqi, ki ima v lasti, denimo, tudi tovarno londonskih taksijev metrocap. Kljub temu seveda ostaja tipično britansko podjetje s svojevrstno filozofijo oblikovanja in trženja.
Indijci so se izkazali za zelo zveste tradiciji, pri snovanju novega modela so natančno preučili ne samo vse njegove predhodnike, temveč tudi vse načrte in študije, shranjene v njihovih arhivih, eno najpomembnejših odkritij pa je bil dvosed iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, skrit pod ponjavo v kotu tovarne. Izdelan je bil le en primerek prototipa, ki je bil namenjen eni od avtomobilskih razstav, vendar je bila njegova zasnova zelo zanimiva, nič manj pa tudi njegovo poimenovanje – bullet.
Poleg Bristol Cars je še vedno aktivnih kar nekaj prouzvajalcev, zato ni nevarnosti, da bi britanski avtomobilski eksoti kmalu izginili. Foto: Bristol Cars/Alex Lawrence for Classic Driver
Nov model z istim imenom so pred kratkim predstavili kot najpomembnejši avtomobil v 70-letni zgodovini tovarne. Pri tem so nekoliko kršili lastna pravila, saj so na predstavitev povabili nekaj izbranih britanskih novinarjev. Gre za tradicionalni dvosed z retro videzom, veliko usnja, lesa in kroma, ne glede na nekatere analogne merilnike pa je v njem tudi veliko sodobne elektronike. Karoserija je izdelana iz karbonskih vlaken, zato ima avto razmeroma majhno težo, 1300 kilogramov težko oziroma lahko vozilo pa osemvaljni motor s 4,8 kubičnega litra in 400 konjskimi močmi do 100 kilometrov na uro požene v 3,7 sekunde, pri čemer se merilnik hitrosti ustavi šele pri 250 kilometrih na uro.
Z novim modelom se bodo lahko njegovi lastniki peljali s hitrostjo tudi do 250 kilometrov na uro. Foto: Bristol Cars/Alex Lawrence for Classic Driver
To seveda ni najpomembnejše, na trgu je veliko hitrejših, udobnejših ter tehnično bolj izpopolnjenih avtomobilov, ki jih lahko dobite precej ceneje. Kar šteje, so predvsem ekskluzivnost, pozornost na detajle ter čar ročne proizvodnje. Verjetno bo zanimanje za bullet še zlasti izjemno, saj novi lastniki Bristol Cars napovedujejo, da je to zadnji klasični model, ki ga bodo izdelali, v prihodnje naj bi se posvetili sodobnim hibridnim ali celo izključno električnim avtomobilom, ki razen imena s častitljivo tradicijo tovarne ne bodo imeli veliko skupnega.
Vendar ni posebne nevarnosti, da bi britanski avtomobilski eksoti kmalu izginili. Ob Bristol Cars je namreč aktivnih še kar nekaj proizvajalcev, kot Arash, Ariel, Ascari, BAC, Brooke, Caparo, Caterham, Connaught, Eterniti, Ginetta, Grinnall, Invicta, Lotus, Marcos, McLaren, MG, MK, Morgan, Noble, Prodrive, Triking, Ultima in Westfield. Glede na to, da so to praviloma tovarne, ki vsako leto pošljejo na trg od nekaj deset do nekaj sto avtomobilov, bi težko rekli, da predstavljajo pomembno gospodarsko panogo ali temelj za preporod britanske avtomobilske industrije, vsekakor pa so v današnjem svetu uniformiranosti ter masovne proizvodnje dokaz, da tovrstna vrhunska obrt še nekaj šteje.
Prav tako verjetno ne igra posebne vloge, da so le še trije britanski avtomobilski proizvajalci – Morgan Motor Company LTD, Caterham Cars LTD in McLaren Automotive – v britanskih rokah, tuji lastniki se namreč zavedajo, da bi bili lahko drastični posegi v oblikovanje, način produkcije ali trženje preveč nevarni za obstoj blagovne znamke, zato večino odločitev še vedno prepuščajo domačim strokovnjakom. Za zdaj je tako tudi pri Bristolu, kar imetnikom teh avtomobilov zagotavlja precej večji prestiž, kot pa če bi se naokoli prevažali z na videz veliko imenitnejšimi bentleyi, rolls-roycei ali aston martini. In še ena zanimivost; bristol bullet je klasični roadster, kar pomeni, da nima zložljive strehe, torej je vanj priporočljivo sesti zgolj v lepem vremenu ali pa se voznik in sopotniki ne smejo ustrašiti, če jih ujame nevihta. Vendar ni dvoma, da se bo našlo dovolj kupcev za sedemdeset avtomobilov, pa četudi nimajo strehe in je treba zanje odšteti četrt milijona funtov.
