Tiskane izdaje
Ker je po izobrazbi geodet, s sabo vselej nosi libelo, osnovni sestavni del tekočinskega ravnala, nepogrešljivega orodja geodetov. »Pripetega imam na fotografskem nahrbtniku, zato se pogosto izkaže tudi kot uporaben predmet,« pripoveduje. Po Novem mestu, kjer živi in ustvarja, pa se vozi s kolesom, ki ga je dobil še v osnovni šoli. Zadnja pridobitev v družini je kolo s sprednjo košaro za prevažanje otrok danske znamke Christiania, ki ga je za prvi rojstni dan dobila hčerka Roza. »Žena je študirala na Danskem in tam sva se povsem zaljubila v taka kolesa. Ko bo Roza začela hoditi v vrtec, se bo tako kot njen prihajajoči bratec ali sestrica vozila v tej košari,« razkriva Boštjan.
Nekoč je aktivno plezal, zdaj pa je tekač na dolge proge. Adidaske, v katerih si je maratonec Primož Kobe pritekel naslov državnega prvaka v Radencih in se dobro odrezal na berlinskem maratonu, so za Boštjana sveti čevlji. Obuje jih samo za imenitnejše maratone, kot so bili v Atenah, Londonu in New Yorku.
Edina stvar, ki je ne deli niti z družinskimi člani, je rumena skodelica, ki je v njegovem otroštvu zamenjala razbito otroško stekleničko.
Iz skodelice vsak dan srka črni čaj z mlekom. Zelo pa je navezan tudi na fotografske knjige. Kamorkoli gre, si privošči kakšno, a izbira samo manjše osebne zgodbe, nekakšne fotografske eseje. Listanju po njih se predaja, kadar ima čas, to pa je ponavadi zvečer, ko tudi sicer oživi. »Zdijo se mi kot filmi v papirnati izvedbi in so povsem drugačni svetovi, ki jih sam nikoli ne bi ujel v objektiv.«
