Čar kompleksnih projektov

Jure Miklavc iz Studia Miklavc o oblikovanju od žlice do vlaka.

ned, 07.08.2016, 09:00

Studio Miklavc je eno tistih imen, ki ob peščici drugih interdisciplinarno usmerjenih oblikovalskih ekip s sedežem v Sloveniji, a z mednarodnim dosegom, širi zavedanje o osredjem pomenu industrijskega oblikovanja za prepoznavnost in uspešnost podjetij. Štirje oblikovalci Barbara Šušteršič, Silva Vitez in Jože Carli na čelu z Juretom Miklavcem, tudi izrednim profesorjem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter članom žirije nagrad red dot, se najbolj razveselijo kompleksnega projekta, ki zahteva poglobljeno raziskovanje najrazličnejših področij. Iz tega nato izluščijo inovativne, tehnološko dovršene, enostavne in prijetne uporabniške rešitve.

V zadnjih letih se pohvalijo tudi s sodelovanjem z italijanskim podjetjem prestižnih motornih koles Bimota in nemškim podjetjem za športne izdelke Relaxroll.

Skoraj dve desetletji so soustvarjali uspešno zgodbo Alpininih športnih tekmovalnih in rekreativnih čevljev, ki so žirovskemu podjetju prinesli vodilni tržni delež v segmentu čevljev za tek na smučeh, športnikom, ki so jih nosili, na desetine olimpijskih kolajn, studiu pa prepoznavnost in ugledne mednarodne oblikovalske nagrade. Zadnja generacija Alpinine obutve za treking, ki so jo oblikovali, je še v trgovinah, a ker je podjetje zašlo v poslovne težave, ki niso povezane z uspehom izdelkov, se v studiu zadnja tri leta ukvarjajo z novimi izzivi, nemalokrat povezanimi z žgočimi problemi današnjega časa.

Kateri so najpomembnejši dogodki, ki spreminjajo tok industrijskega oblikovanja? S kakšnimi izzivi pri oblikovanju izdelkov in storitev se oblikovalci spoprijemate?

Dogodki, ki bodo popolnoma spremenili naše življenje, so bližnji prihod umetne inteligence, avtonomno robotizirano okolje, kot so bivalni prostori in transport, mrežna povezava predmetov v našem okolju in novi načini produkcij (tisk 3D). Na zdravstvenem področju smo pred revolucijo digitalne diagnostike, spremljanja in napovedovanja bolezni. Najbolj se veselim premikov v medicini, ki bodo povečali kakovost življenja in spremenili razmerja v farmacevtski industriji, kjer multinacionalke s svojim načinom delovanja rešujejo zdravstvene težave takrat, ko nastanejo, namesto da bi jih preprečevale.

Trenutno sodelujemo pri dveh takšnih projektih: razvoju ure, ki meri telesne funkcije pilotov, ter inzulinske črpalke za bolnike z diabetesom.

Inzulinske črpalke že obstajajo, v čem je posebnost vaše?

Projekt ima seveda veliko tehničnih inovacij, ki so jih razvili strokovnjaki našega naročnika. Naš bistveni prispevek je razumevanje uporabniških potreb. Opravili smo ogromno testiranj; postavili smo se v vlogo bolnikov in testirali v povezavi z njimi. Poleg izdelka smo razvili uporabniški vmesnik, ki je pravzaprav pomembnejši del projekta. V medicini so rešitve pogosto le tehnične, mi pa smo želeli narediti razliko predvsem v logičnosti, varnosti in prijaznosti uporabe.

Kakšno vlogo pa ste imeli pri oblikovanju pilotske ure FlySentinel, ki ste jo razvili v partnerstvu s podjetjem Medicoapps?

Podjetje je imelo dobra tehnična izhodišča in cilj, da z nadzorom ključnih parametrov vnaprej obvešča pilota o morebitnih zdravstvenih težavah in tako poveča varnost v letalstvu. Naloga oblikovanja je bila prevesti tehnične, digitalne in računalniške zmožnosti v uporabniško sprejemljive in preproste rešitve. Čim bolj kompleksne so, tem bolj potrebujete oblikovanje, ki jih prevede v razumljive. Prav v to smo pri oblikovanju ure vložili največ truda. Ura tudi ne sme ovirati pilota pri nadzoru letala.

Testiranje za uro je seveda potekalo tam, kjer se uporablja – v letalu, med letenjem. Pilotsko okolje je specifično, ker je obremenjeno z ogromno informacijami, največkrat so v kabini zelo slabe zvočne in svetlobne razmere. Druga naloga je bila torej ustrezno posredovanje informacij pilotu.

Zakaj je ekran šestkoten?

Da pilot brez pogleda na uro začuti, kako je obrnjena in kje so gumbi. To pa je model 2.0 (pokaže drugi prototip, bolj podoben debelejši kovinski zapestnici). Pri testiranju izdelka smo ugotovili, da je pokončni zaslon boljši zaradi položaja roke, razporeditve senzorjev in baterij okoli zapestja. Razvoj se torej nadaljuje. Rezultati so odlični in za nakup se zanima več tujih in domačih podjetij.

V čem se ura razlikuje od športnih, ki prav tako merijo najrazličnejše telesne funkcije?

Ključna razlika je v zmožnosti senzorjev in načinu interpretiranja podatkov, na podlagi katerih ura lahko predvidi bolezenska stanja. Ko nastopi težava, nanjo opozori in po izpolnitvi kratkega vprašalnika da navodilo, kako ukrepati. Tipična scenarija za nevarnost sta na primer prevelika vsebnost ogljikovega monoksida v zraku in pilotova dehidriranost.

Ste po naključju »padli« v zdravstvene projekte?

Začeli smo, ko smo za našega partnerja podjetje Intra Lighting razvijali prvo luč led. Pri tem je sodelovalo podjetje Hyb, ki je zanjo razvijalo elektroniko, proizvaja pa tudi medicinsko opremo. Po prvih projektih smo dobili še več podobnih in poklicala so nas druga podjetja. Glede na tip oblikovalskega studia nam kompleksni problemi zelo ustrezajo. Tu lahko pokažemo vse znanje, ki ga imamo.

Četverica vas je, nekateri so tudi vaši nekdanji študenti.

Pravzaprav smo vsi alumni oddelkov za oblikovanje na ALUO (smeh).

Torej ste z akademije pobrali jagodni izbor.

Kadri, ki pridejo z našega oddelka, prevladujejo na vseh ključnih položajih v oblikovalski stroki, npr. najuspešnejših podjetjih ali oblikovalskih studiih. Malo resnice v vašem mnenju pa je v tem, da izbiram ljudi, ki so drugačni od mene – po značaju, razumevanju, ozadju. Notranje preverjanje, različna mnenja, ki se včasih krešejo, nato pa se izkristalizira prava ideja oziroma smer, so ključna. Zakaj so oblikovalci lahko uspešni? Ker si znajo nastaviti ogledalo in presoditi, kaj je dobro in kaj ne.

Ali ideje nastajajo znotraj studia ali vam jih prinesejo naročniki?

Zelo odvisno. Pri nekaterih projektih elemente samo sestavimo v smiselno celoto in dejansko ne prinesemo prelomnih inovacij. Smo nekakšen vmesnik, ki tehnično-konstrukcijske stvari prestavimo v okvir, znotraj katerega so nadgrajene z vidika prepoznavnosti in uporabnosti. Pri drugih projektih pa nas podjetja pokličejo že pred začetkom, da ustvarimo miselni okvir in predstavimo možnosti, na podlagi katerih nato izoblikujejo cilje. V zadnjem obdobju je bilo kar nekaj takšnih projektov. Zelo dobro sodelujemo s podjetjem Tips, ki je globalni igralec na področju letališke opreme. Večkrat nam zaupajo bazični razvoj, še pred popolnimi določitvami ciljev.

Očitno večinoma sodelujete s podjetji, ki se zavedajo pomena oblikovanja. Menite, da se tudi v Sloveniji njihovo število povečuje. Pa vendar jih ni prav veliko.

Večina člankov o oblikovanju se pri nas začenja iz točke nič. Tovrstna kritika ne pomaga, bolje je izpostavljati dobre primere, ki jih je kar nekaj. Dober primer so uspehi naših oblikovalcev pri mednarodnih nagradah. Nedvomno se tudi dogaja sprememba v generacijah. Mladi podjetniki, ki prihajajo, imajo višje zavedanje o pomenu oblikovanja že vgrajeno. Poleg tega se vstopne točke za poslovni preboj – tako pri klasičnih ali zagonskih podjetjih kakor v kampanjah množičnega financiranja – prestavljajo vse višje. Brez oblikovanja ste avtomatsko izločeni.

Nazaj na vprašanje. Nekatera podjetja so oblikovalsko gnana, na primer Intra Lighting, s katerim sodelujemo že vrsto let. Druga podjetja se zavedajo pomena oblikovanja, ker jih v to sili konkurenca na trgu. Sodelujemo pa tudi s podjetji, ki doslej niso vlagala v oblikovanje, vendar si to na neki točki želijo, bodisi ker se pripravljajo na vstop na svetovni trg ali se hočejo repozicionirati. Večinoma so to kakovostna podjetja, ki delajo dobre izdelke, a so začutila, da zgolj z njimi niso dovolj konkurenčna, ampak morajo izboljšati identiteto, komunikacijo, se drugače umestiti. Običajno jim razvijemo celoten paket storitev – od identitete, sporočilnosti, izdelkov, pogosto tudi komunikacijo. Včasih smo še sami prijetno presenečeni nad končno uspešnostjo zaradi naše intervencije.

Se vam ideje, kako poenostaviti izdelke, pojavljajo sproti, ali ste bolj osredotočeni na tekoče projekte?

Poleg projektov, o katerih sva govorila, so še vedno projekti, ki so bolj za dušo. Eden takšnih je sodelovanje z butičnim italijanskim proizvajalcem motociklov Bimota. Da slovenski studio dela za italijansko podjetje, ki ima ogromno oblikovalcev, je fenomen slovenskega prostora. Bimota je znana po sodelovanju z oblikovalci iz motoristične stroke, že njen ustanovitelj Massimo Tamburini je naredil same oblikovalske motociklistične ikone.

So vas oni našli?

Obiskal sem jih na sejmu. Pri Italijanih gre najprej za spoznavanje, šele zatem pride posel, ni nujno, da izhajajo iz natančno opredeljene potrebe. Bimota je zanimivo podjetje, s katerim je izziv sodelovati. Po drugi strani pa so njegovi odgovorni v treh letih spoznali, kaj jim lahko prinesemo. Za razliko od drugih podjetij nam tudi dajo vedeti, koliko nas cenijo in smo dobri.

Prenovili ste jim celotno blagovno znamko.

Znak in logotip smo bolj ali manj pustili takšna, kot sta bila. Zanimiv del pa je ostala identiteta, razvoj petega elementa (dodatni element prepoznavnosti, ki ni znak, npr. tri črte pri Adidasu, op. p.). Trikrat smo jim oblikovali sejemsko postavitev v Milanu, cel kup produktov s področja maloprodaje, trženja blagovne znamke na različnih dogodkih, čelado. Pogovarjamo se za tudi oblikovanje motociklov, ampak to je proces, ki se ne bo zgodil čez noč.

Kaj nas v Sloveniji omejuje, da bi oblikovanje temeljiteje vključili v vsakdanjik?

Nekoliko ima pri tem vlogo naša zgodovina in dolgoletno zanemarjanje področja. Malo nočemo videti, kaj se dogaja v svetu, malo pa tudi, kaj nam predpisujejo evropski razvojni dokumenti, kjer oblikovanje v vseh projekcijah razvoja spada med najbolj konkurenčna področja. Samo z delovno silo in surovinami ne moremo več tekmovati, oblikovanje pa je orodje, s katerim lahko ustvarimo kakovost in razliko.

Kaj bi morali spremeniti v Sloveniji?

Oblikovanje je odmaknjeno od okolij, kjer se sprejemajo odločitve. S tem mislim predvsem na javno upravo. Če bi imeli oblikovalci vpliv nanjo, bi stvari lahko bolje stekle. To bi jim dalo pravi zagon. Seveda si bomo ta vpliv morali izposlovati sami.

Ali s tem mislite, da bi moralo oblikovanje biti bolj vključeno v strateške razvojne dokumente?

Tako je, ampak mogoče še en bolj neposreden primer: si predstavljate, kako bi naše okolje pridobilo kakovost, če bi bila zahteva dobrega oblikovanja vključena v javna naročila? Kriteriji najnižje cene niso zadostni. Kakovost še ne pomeni, da je rešitev dražja, včasih je lahko celo cenejša.

Oblikovanje je tudi priložnost, da se mednarodno bolje umestimo. Za primer lahko damo npr. finsko oblikovanje, ki ni prepoznavno naključno, ampak ker so Finci dolga leta namensko vlagali v njegovo promocijo v Evropi in po svetu. Posledica ni le prepoznavnost, ampak tudi ekonomska uspešnost.

Bi bilo smiselno razmišljati o skupni slovenski zgodbi, vsaj v panogi lesarstva?

V našem okolju zaradi majhne kritične mase in različnosti težko govorimo o enotnem pogledu na oblikovanje, kar je v vsakem primeru prav in prednost. Delati skupne stvari v smislu oblike, ne vsebine, je nekoliko nevarno. Les je vseeno naš glavni strateški vir. Nujno je izkoristiti to priložnost, vendar bi morali razmišljati bolj dolgoročno.

Prijavi sovražni govor