Čudesa

Sat, 16.01.2016, 12:00

Skupina premožnih Kitajcev je v podeželski provinci Henan postavila velikanski, zlato pobarvani kip pokojnega kitajskega komunističnega voditelja Mao Zedonga, ki je državo z železno roko vodil skoraj tri desetletja po drugi svetovni vojni. Kip je visok okoli 37 metrov in upodablja Maa, ki mirno in premišljeno sedi prekrižanih rok. Kitajski predsednik Xi Jinping je o Mau dejal, da je velika osebnost, kljub krivdi za smrt milijonov ljudi pa je v državi še vedno zelo cenjen.

Na internetu so se takoj pojavile kritike na račun lokacije in smisla kipa samega. Henan je v poznih 50. letih prejšnjega stoletja zaradi Maove eksperimentalne gospodarske politike utrpel veliko lakoto, v kateri naj bi umrlo do 40 milijonov ljudi. »Ali ste pozabili na veliko lakoto, ki je to zgradila?« je nekdo zapisal na kitajskem družabnem omrežju Sina Weibo. Mao Zedong je bil komunistični voditelj, ki je po sovjetskem vzoru želel posodobiti kitajsko družbo in gospodarstvo. Leta 1958 si je zamislil tako imenovani Veliki skok naprej, s katerim naj bi v državi razvili težko industrijo. Z njo so bile povezane tudi številne okoljske katastrofe, ki so med letoma 1959 in 1961 privedle do velike lakote v nekaterih kitajskih provincah.

Vendar zlati orjaški Mao ni edini spomenik »lakoti«, ki so ga te dni postavili na svetu. V indijski metropoli Mumbaj, kjer je razvpita barakarska soseska Dharavi iz filma Revni milijonar, odpirajo prvi muzej revne četrti na svetu. Dharavi je največji azijski slum, v labirintu njegovih ulic živi več kot milijon ljudi. »To je prvi muzej sploh, ki bo narejen v najrevnejši četrti,« je povedal španski umetnik Jorge Rubio, ki je pobudnik ideje. V Dharaviju je približno 10.000 malih podjetij, kot so lončarske delavnice, tovarne oblačil in obrati za recikliranje odpadkov. Četrt je postala turistična atrakcija po velikem uspehu filma Revni milijonar iz leta 2008. Od takrat turistični vodniki ponujajo izlete po več sto delavnicah v četrti, lani pa so gostili tudi prvi umetniški bienale.

Zgodovina človeštva je polna moralno, politično in nasploh spornih znamenitosti, katerih večino bi lahko označili za spomenike človeški okrutnosti, pohlepu ali norosti, pa so se vseeno uvrstili na različne sezname svetovnih čudes in veljajo za prvovrstna umetniška in arhitekturna dela. Prvi takšen seznam edinstvenih gradbenih in arhitekturnih dosežkov človeka v zgodovini je s pomočjo makedonskega generala in pesnika Antipatra spisal grški zgodovinar Herodot. Prva na njem je velika piramida v Gizi, ki velja tudi za edino še stoječe staro čudo. Pogoltnila je morje človeških življenj, pa o njeni veličini in pomenu nihče ne dvomi.

Julija 2007 so v Lizboni razglasili novo sedmerico svetovnih čudes, med njimi sta tudi veliki Kitajski zid ter rimski Kolosej. Kitajski zid so gradili od konca 14. do začetka 17. stoletja, za časa dinastije Ming, s katerim je ta želela zaščititi Kitajsko pred vpadi mongolskih in hunskih plemen. Po legendi so v Kitajski zid zazidali trupla delavcev, ki so zaradi prenapornega dela umrli na njem, zato ga imenujejo tudi zid žalosti in krvi (čeprav v njegovi notranjosti niso odkrili nobenih človeških ostankov).

Amfiteater Kolosej je bil zgrajen v prvem stoletju našega štetja, gradnjo so začeli pod cesarjem Vespazijanom in končali pod cesarjem Titom. Uporabljali so ga za okrutne gladiatorske boje in druge množične javne predstave, ki jih je lahko spremljalo do 50.000 ljudi. Kljub svoji surovi naravi velja za simbol veličine rimskega imperija in njegove sijajne arhitekture. Leta 80 n. št. je Kolosej veljal za častihlepen gradbeni projekt svojega graditelja Vespazijana, danes je med najbolj priljubljenimi turističnimi znamenitostmi sodobnega Rima. Tako kot drugi svetovni spomeniki človeški okrutnosti Rimljanom prinaša zaslužek in jih brani pred veliko lakoto ... •

Prijavi sovražni govor