Devetdeset poletij Gine Lollobrigide

Z aktualnimi novicami iz svojega življenja še vedno zbuja veliko medijsko pozornost

Objavljeno
30. junij 2017 16.03
Saša Bojc
Saša Bojc

»Kdo pa ima voljo govoriti o letih? Moram banalno poudariti, da se dobro vino s staranjem izboljšuje? Moja teta v Subiacu se je, ko je dopolnila 93 let in so ji voščili, naj pride do stotice, ujezila.

Ali mi želite samo še sedem let? Umrla je pri 113 letih. Vsakdo ima toliko let, kolikor jih čuti, zato je govoriti o njih izguba časa. Bolje jih je živeti,« je slavna italijanska filmska diva Gina Lollobrigida dejala tik pred svojim 70. rojstnim dnem leta 1997. V torek bo La Lollo praznovala devetdesetega, pa z aktualnimi novicami iz svojega življenja še vedno vzbuja veliko medijsko pozornost.

Pred mesecem dni je znova nastopila v opravljivi televizijski oddaji Domenica Live na Canale 5 skupaj s svojim menedžerjem, komaj 29-letnim Andreo Piazzollo, nekdanjim šoferjem in dečkom za vse, ki že nekaj let bedi nad njenim premoženjem in ga na veliko zapravlja; kupuje in najema luksuzne avtomobile in motorje, počitnikuje na jahtah, v kraljevskih apartmajih in se vozi z letali, prodal pa je tudi njene nepremičnine in nakit v vrednosti več kot sedem milijonov evrov. Pred kamere sta prišla, da bi zavrnila obtožbe proti Piazzolli, ki sta jih Ginina edini sin Mirko Škofič ml. in vnuk Dimitri vložila tudi na rimsko sodišče zaradi prevare nesposobne osebe, razglasila sta ga za glavnega krivca, da je mati in babica prekinila stike z družinskimi člani. Novembra lani sta se morala iz hiše Gininega posestva na Apijevi cesti (Via Appia) izseliti njena snaha Maria Grazia Fantasia in vnuk Dimitri, ki je tu odraščal.

Saga s poroko

Gina je zadnja leta radovednost javnosti vzbujala tudi s poročno sago s 34 let mlajšim katalonskim poslovnežem Javierjem Rigaujem y Rafolsom. Ta je novembra 2010 v Barceloni priredil skrivni poročni obred, le da mu zaobljub ni izrekla Lollobrigidova, ampak njena pooblaščenka. Da se je to zgodilo, je izvedela šele po naključju pred štirimi leti, ko je brskala po spletu, zato je svojega nekdanjega partnerja tožila, med procesom pa trdila, da z njim ni niti spala. S Kataloncem je bila zaročena, a sta zaroko nato preklicala. Sodišče je nazadnje odločilo, da je bila poroka veljavna, Rigau pa je bil oproščen vseh obtožb, tudi prevare in ponarejanja dokumentov.



Ena največjih italijanskih filmskih zvezdnic, katere premoženje naj bi še pred nekaj leti dosegalo vrednost okoli 34 milijonov evrov, je bila hči mizarja, rojena v Subiacu, majhnem kraju v bližini Rima, odraščala je s tremi sestrami med vojno v bedi in lakoti. Po vojni je prišla v Rim, kjer je obiskovala umetniški licej in se učila petja, pod psevdonimom Diana Loris pa je podobno kot njena mlajša večna tekmica Sophia Loren nastopala tudi v fotoromanih, razširjenem lahkotnem žanru tistega časa. Od leta 1947 je sodelovala na številnih lepotnih izborih, tudi za mis Rima in Italije, njena manekenska kariera in predvsem privlačna postava pa sta bili tako kot pozneje pri Sophii ključni, da so jo opazili režiserji in jo pripeljali v filmski svet. Bila je lepotica, ki je izžarevala novo energijo in utelešala čar rimskega Cinecittà, kot je večkrat izjavila, pa se je v svet filma podala, da bi z zaslužkom v povojnih obubožanih časih pomagala družini.

Začela je kot statistka v sedmih filmih, svojo večjo vlogo pa je ustvarila leta 1949 kot Agostina v filmu Campane a martello. To je bilo tudi leto, ko se je poročila s slovenskim zdravnikom Milkom Škofičem, ki je postal njen menedžer (konec julija 1957 se jima je rodil sin Milko ml., toda 14 let zatem sta se s Škofičem uradno ločila). Kmalu po poroki, leta 1951, je dobila prvo glavno filmsko vlogo, in sicer kot Anna v filmu Achtung! Banditi!, kmalu pa je postala prva povojna filmska zvezdnica ne samo v Italiji, ampak kar v Evropi, navaja Filmska enciklopedija. Postala je zaželena gostja na mnogih imenitnih naslovih, denimo na britanskem kraljevem dvoru, v Beli hiši, pri argentinskemu predsedniku Juanu Perónu ... Status mednarodne filmske zvezdnice je utrdila s filmi Udari vraga s Humphreyjem Bogartom (1953), Trapeze z Burtom Lancastrom in Tonyjem Curtisem (1956) in Notredamskim zvonarjem (The Hunchback of Notre Dame) z Anthonyjem Quinnom (1956), največji uspeh pri občinstvu pa je požela s filmoma Pane, amore e fantasia in Pane, amore e gelosia, ki sta komično prikazovala italijansko podeželje. A sredi 50. let se je že začel tudi tihi boj s Sophio Loren, ki je dobila vlogo v zadnjem delu trilogije Pane, amore e ..., skupaj pa sta se pogosto znašli v primerjavah še z eno italijansko lepotico vidnih oblin – Claudio Cardinale.


Potem ko je Gina Lollobrigida odklonila vlogo v filmu La signora senza camelie, ker jo je preveč spominjala na njeno biografijo in tako prišla v konflikt interesov z združenjem italijanskih producentov, je od tedaj večkrat snemala v tujini kot doma, vendar z izjemo vloge v Venere Imperiale leta 1962 ni igrala pomembnejših vlog. Leta 1974 je objavila knjigo svojih fotografij z naslovom Italia mia, vse bolj pa se je ukvarjala s fotografijo in novinarstvom in se občasno pojavljala na televiziji.

»Najlepša ženska na svetu«

Gina Lollobrigida je krasila na stotine naslovnic domačih in tujih revij, kot Lina Cavalieri je postala »najlepša ženska na svetu« in za to vlogo v filmu La donna più bella del mondo prejela italijanskega oskarja, Davida di Donatella, izdelanega iz zlata pri slavni draguljarski hiši Bulgari. To je bilo ime, s katerim je bila, podobno kot Elizabeth Taylor, v resnem ljubezenskem razmerju. Kose nakita si je pogosto poklanjala kar sama sebi za filmske uspehe, saj si je od nekdaj želela biti samostojna in svobodna, je povedala v videu pred dobrodelno dražbo dela zbirke pri Sotheby's pred štirimi leti. »Dragocen nakit je bil skupaj z lepimi oblekami tudi del obveznega zvezdniškega imidža. Zdaj sem kiparka in ga ne potrebujem več. Bolj si želim, da bi revni otroci imeli normalno življenje,« je tedaj dejala. Dražba pa je presegla vsa pričakovanja, samo biserni in diamantni uhani Bulgari iz leta 1964 so navrgli podvojeno ocenjeno vrednost – 1,85 milijona evrov.

 

 


Lollobrigida je fotografirala in bila fotografirana z velikimi imeni svojega časa, tudi iz sveta politike – od kubanskega voditelja Fidela Castra do ameriškega predsednika Ronalda Reagana in Sadama Huseina, njena bežna srečanja pa so pričakovano spodbujala obrekovanja in pikantne zgodbice. »Vsa moja srečanja z moškimi niso bila nedolžna, toda to so osebne stvari. Sem svobodna ženska, zato se mi pred nikomer ni treba zagovarjati. Vselej sem si vzela tisto, kar sem si želela, a mislim, da sem dala več. Mnogokrat sem si rekla, da bom končala z moškimi, da se ne bom več zaljubila. Potem se je zgodilo samo od sebe, in ko sem se zavedala, je bilo že prepozno in vselej z napačnim moškim. Imela sem mnogo negativnih izkušenj in sem zelo ranljiva, kar vedo le redki. Na trenutke sem bila popolnoma obupana, marsikatera na mojem mestu bi si vzela življenje, a mi je vedno uspelo premagati težave in iti naprej, kar pripisujem zdravorazumski vzgoji, ki sem jo imela od otroštva. Tega sem preživela v vojni, ko nisem spoznavala igrač, ampak bedo in lakoto. Bile smo štiri sestre, borile smo se, zagotovo pa nisem bila razvajena,« je pred leti izjavila za rimsko La Repubblico.

Tik pred njenim 70. rojstnim dnem leta 1997 so jo okronali z nazivom častne članice najstarejše akademije lepih umetnosti na svetu, firenške akademije za likovno umetnost (Accademia delle Arti del Disegno di Firenze), ki jo je že davnega leta 1563 ustanovil zadnji pomemben Medičejec Cosimo. Z nazivom, ki so ga imeli veliki umetniki, Michelangelo, Vasari, Cellini, je bila okronana šele kot tretja ženska po astrofizičarki Margheriti Hack in prejemnici Nobelove nagrade za nevrobiologijo Riti Levi-Montalcini. Častni naziv podeljujejo tudi za dosežke v politiki, kulturi kot znanosti. »Vesela sem, da so mi ga poklonili tako za film kot za fotografijo,« je tedaj dejala diva, ki je prejela mnogo priznanj, tudi francosko legijo časti (legion d'honneur). »Mitterand je videl moje kipe in me nagradil tudi zanje. V Italiji ne razumejo, da ima lahko igralka tudi druga zanimanja. Študirala sem na umetniškem liceju, moja strast do risanja in kiparjenja pa je bila pred tisto do filma,« je povedala igralka, ki bo prihodnje leto dobila svojo zvezdo na pločniku slavnih v Hollywoodu. •