Džins umetnost

Kreator Chen Wen je prepričan, da moda usmerja naše življenje in oblikuje naš življenjski slog ter postavlja družbene trende. Modo ustvarjamo in živimo hkrati, včasih imamo nanjo celo večji vpliv, kot si morda mislimo. Sam si želi biti del tega procesa kot kreativni direktor kitajske blagovne znamke kavbojk d'Nim. Džins predstavlja posebno poglavje v modi, ki niha med tradicijo tega univerzalnega oblačila in minljivo modnostjo. Chen Wen se želi vrniti k izvoru tega modnega kosa, obuditi pionirskega duha ameriških kavbojev in njihove strasti pri nošenju tega danes najbolj razširjenega oblačila nasploh. Dodatna naloga, ki si jo je zadal, je spoj ameriške oblačilne kulture z orientalsko civilizacijo, pri čemer gre za mešanico orientalske elegance in ponižnosti ter ameriške sproščenosti in strasti. Njegova modna kolekcija za pomlad in poletje 2016 prikazuje njegovo trenutno modno kondicijo in slog, za katerega je navdih poiskal v umetnosti.

»Rad imam umetnost in oblačila,« pravi Chen Wen. Kot slikar in scenograf tudi v modi izhaja iz umetnosti. Poleg slikarstva, ki je njegova osnovna profesija, ljubi tudi gledališče, saj je moda nekakšna konstantna drama, v kateri vsak od nas igra svojo vlogo. Čeprav džins v osnovi velja za trpežno oblačilo kavbojev in delavcev, je Chen Wen prepričan, da gre za izjemno prilagodljiv in gibek material, ki že po temeljni strukturi in trpežnosti spominja na slikarsko platno. Tema njegove zadnje kolekcije so rože, vendar ne katere koli, temveč rože v duhu intenzivnega slikarskega stila nizozemskega mojstra Vincenta van Gogha, naslikane z obstojnimi in močnimi oljnimi barvami.

Wen jemlje navdih iz slikarstva različnih slogov in obdobij, tako iz evropske prakse 19. stoletja kot tradicionalnega kitajskega slikarstva in sodobnega tiska. Mojstrovine umetnosti skuša približati komercialni rabi in današnjemu času. Umetnine impresionistov in postimpresionistov na dražbah dosegajo astronomske cene, medtem ko je džins dosegljiv skoraj vsakomur. Svoje kreacije najprej »skicira« z oljnimi barvami in jih potem prenese na džins. Veliko opravka si je ob snovanju zadnje kolekcije dal predvsem s študijem znamenite slike francoskega impresionističnega slikarja Clauda Moneta Lokvanji. Monetov opus slik s tem naslovom je v svojem slogu skušal prenesti na eno od reprezentančnih krinolin.

Monet je bil obseden z upodabljanjem lokvanjev oziroma vodnih lilij. Serija slik na to temo šteje kar 250 del, ustvarjal pa jo je med letoma 1900 in 1923. Claude Monet (1840–1926) si je v seriji lokvanjev prizadeval na platno ujeti predvsem izmuzljivo atmosfero in svetlobo, kako obdajata te znamenite cvetove, ki lebdijo na vodni gladini. Svojo obsesijo je opisal z besedami: »Zaradi njih ne morem spati. Sredi noči se mučim z razmišljanji o tem, kaj želim ustvariti. Prejšnjo jesen sem skupaj s suhim listjem z vrta zažgal šest platen. Vendar ne želim umreti, preden ne povem, kar imam za povedati.« Chenov pristop h krojenju vodnih lilij ni tako dramatičen, pa vendar barvanje džinsa povzroča mnoge težave, ki bi zlahka povzročale neprespane noči tistih, ki z njim delajo. Predvsem je tu tehnologija fiksiranja, saj je džins zelo težaven zaradi izpiranja barve, ki lahko med pranjem zabarva druga oblačila.

Rože, kot jih ljubi Chen Wen, nimajo ničesar skupnega s kavbojskim stilom oblačenja, kot ga poznamo iz ameriških filmov, vendar je džins v modi fenomen, saj je z njim mogoče početi tako rekoč vse. V tehnologiji izdelovanja oblačil iz džinsa se je v zadnjih letih veliko spremenilo. Džins je postal izjemno prilagodljiva in vitalna konstanta v oblačenju. Spremembe so se pojavile tako v samem materialu kot v tehnikah tkanja, kar določa predvsem njegova komercialna narava. Chena kot slikarja obsedajo barve in to, kako jih prenesti na platno. Nasploh je džins sijajna tkanina, saj kreatorjem omogoča veliko možnosti za eksperimentiranje, njegova vsesplošna nosljivost pa to podpira. Chen Wen se že leta ukvarja s proučevanjem različnih vrst blaga in zlasti z njihovim odzivanjem na različne tipe in tehnologijo barvanja. Svoje rože je poskušal naslikati na različna platna, poleg džinsa je uporabljal tudi nežnejše tkanine, kot so transparentne čipke, til, elegantni šifon, pletenine ... Različni materiali se zelo drugače odzivajo na barvanje, kar Chena kot umetnika po duši še toliko bolj spodbuja k preizkušanju vizualnih učinkov na tkanini.

Moda je zelo zanimiva, saj ima izrazito dvojni značaj. Po eni strani je zelo neoprijemljiva in nevidna, po drugi pa tako resnična in vsakdanja, kot je le mogoče. Izhajati mora iz sodobnega načina življenja, pri čemer mora nenehno izkazovati izvirnost in biti sposobna se prilagajati spremembam v družbi. Moda je v nasprotju z umetnostjo hitro minljiva in potrošna. Vse to Chena fascinira in izziva obenem. Moda, ki jo predstavlja, je zelo raznolika. Medtem ko se nekatere kreacije, kot je krinolina z Monetovimi lokvanji, spogledujejo z visoko modo, pa je večina Chenovih krojev izrazito nosljiva, vsakdanja, celo proletarska, skratka, primerna za vse priložnosti. Pri tem ne kaže spregledati skupine oblačil, za katere Chen navdiha ni iskal v visoki umetnosti evropskega slikarstva, temveč kar v domačih tovarnah ali na ulici – med marljivimi pripadniki kitajskega delavskega razreda. •