Gotcha! Pa sem te!

Predsednica norveške vlade Erna Solberg je na uradnem obisku v Bratislavi med dvema sestankoma po mestu valila jajca. In to v spremstvu varnostnikov. Vodja norveške liberalne stranke Trine Skei Grande pa je kar med zasedanjem parlamenta, ko so govorili o nacionalni varnosti, skrivnostno z roko drsela po zaslonu mobilnega telefona.

Obe političarki – tako kot milijone drugih ljudi po vsem svetu – je namreč zajela tako imenovana pokemanija. Nezaslišano, so se zgražali tisti, ki še niso slišali za pikačuja. Kaj sta ujeli, so se spraševali drugi, ki vedo, da se iz jajca po desetih prehojenih kilometrih utegne izvaliti zelo redek pokemon. Koliko sta shujšali, je zanimalo tretje. V medijih so se namreč pojavile novice v slogu: Britanec ta pa ta je v dveh tednih prehodil pet maratonov, polovil vse pokemone in pri tem shujšal za trinajst kilogramov. Sta si morda zvili gleženj, je zaskrbelo četrte, ki so po televiziji slišali o nesrečah pri igri. Spet peti – iz nasprotnega političnega tabora, seveda – so se nadejali, da sta dali odpoved v službi, saj so slišali tudi o takih pokemonovcih, ki so obesili službo na klin in se podali v divjino na lov na virtualne pošasti.

Obvezna oprema vsakega igralca je pametni telefon. Nanj je treba naložiti aplikacijo pokemon go, ki je zastonj, in se prijaviti. Nujen je tudi tak paket pri mobilnem operaterju, ki omogoča neomejen prenos podatkov. Pokemoni so namreč tam nekje zunaj, kjer ni brezžičnega omrežja, čeprav se radi skrijejo tudi med knjige v knjižnici ali celo na krožnik špagetov v restavraciji.

Igralec hodi po virtualnem zemljevidu, in ko se pred njim pojavi pokemon, vrže vanj žogo, ki jo ima v nahrbtniku. Če je met uspešen, se pojavi napis Gotcha!, Pa sem te!, in dobi za to točke. Ko zbere dovolj točk, napreduje na višjo, zahtevnejšo stopnjo (level). Obstaja pa še en način, kako ujeti pokemona. Izvali se iz jajca v inkubatorju, a je treba prej prehoditi dva, pet ali deset kilometrov. Mimogrede, to je počela norveška premierka v Bratislavi. V pokesvetu ni dileme, kaj je bilo prej – pokemon ali jajce. Jajca za deset kilometrov skrivajo v sebi redkejše in prestižnejše pokemone.

Nahrbtnik se da napolniti na postajališčih (pokestopih) z žogami, malinami, s katerimi se posladkajo pošasti, in poživili (revivi in potioni) za pokemone, ki so se izčrpali v telovadnici. Da, obstajajo tudi gymi za pokemone, v katerih je mogoče trenirati s svojo ekipo ali se boriti z nasprotno. Za zmago se dobijo cekini (pokecoini), s katerimi si je mogoče povečati nahrbtnik in shrambo ali kupiti druge priboljške. Do cekinov se seveda pride tudi s pravim denarjem: 1200 pokecekinov denimo stane 9,99 evra.

Na seznamu (pokedex) je 149 različnih pokemonov, toda nekaj jih še sploh ni v igri, nekaj pa jih je mogoče uloviti samo v Evropi (mr. mime), Severni Ameriki (tauros), na Japonskem (farfetch'd) in v Avstraliji (kangaskhan). Na stari celini je seznam tako dolg samo do številke 142.

Na mojem mobilnem telefonu se je virtualni junak, ki si je nadel ime Zupi1, rodil 26. 7. 2016. Doslej je prehodil pot, ki je dolga od Ljubljane do Berlina, ujel 5897 pokemonov, od tega 139 različnih, in se ustavil na 6868 postajališčih. Veliko je treniral v telovadnici modrih (team Mystic) in se manj boril pri rdečih in rumenih. Cekine sproti zapravlja za inkubatorje jajc: 150 cekinov za inkubator za trikratno uporabo.

Na začetku je bil tako navdušen, da je vsak redek pokemon poslikal in ga shranil v album. Prvi mr. mime, ki je bil ujet na avtobusu številka 14. Prvi pinsir, ki se je izlegel iz desetkilometrskega jajca. Zupi1, ko je presegel stopnjo 13. Zupi1 prvič z magmarjem v telovadnici ... Ko je iz jajca pokukal drugi pinsir, je navdušenje uplahnilo. V telovadnicah je z zavistjo opazoval druge igralce, ki so se borili z laprasom ali snorlaxom. Ko je prišel na svet tretji, je že poskušal vreči puško v koruzo. Samo še do 500.000 skupnih točk pridem, pa odneham, si je govoril. Naslednja meja je bila milijon. In naslednja: 100 pokemonov. Laprasa in snorlaxa pa še vedno od nikoder.

Čas za malico je Zupi1 preživljal v bližnjem parku, kjer je bilo gnezdo (nest) charmanderjev. Vsak ujeti pokemon prinese tri bombončke (candyje), ko jih zbereš dovolj, lahko pri nekaterih pokemonih narediš evolucijo. Darwin bi bil ponosen na snovalce igre! Charmanderja lahko po petindvajsetih bombončkih razviješ v charmeleona, tega pa po stotih v charizarda ...

Ko se je Zupi1 prvič boril oziroma treniral, je bil v telovadnici neki fant na rolki. Katera ekipa, je vprašal. Naj rečem modra ali kako-se-že-reče-modrim, je okleval Zupi1, a ga je prihitel Zupijev prijatelj, ki ga je čakal pred telovadnico, rekoč: Ekipa seniorjev. (Hahaha. Sploh ni smešno.)

Sicer pa je telovadnico, kjer se nekaj dogaja, mogoče prepoznati po strelah in dimu, ki se vali iz nje. Pogovor v njej teče približno takole: Katera ekipa? Kakšen nickname, vzdevek? Me veseli. Mene tudi. Katero telovadnico je še treba zasesti v bližini? Zupi1 vpraša po navadi tudi, kje je sopokemonovec dobil laprasa in snorlaxa.

Za snorlaxa ne sprašuje več, saj ga je ujel v petek po službi na Wolfovi, blizu Tromostovja. In to kapitalca: CP (combat power ali skupna moč) je bila okrog 2300. Gotcha! Idealen primerek za boj v telovadnici. Mimogrede: večji ko je CP, močnejši je pokemon v telovadnici.

Še vedno pa mu manjka lapras. Pa hitmonchan in venusaur. Ampak ga za venusaura ne skrbi, saj je razvijalec igre pred kratkim uvedel novost, po kateri lahko izmed pokemonov izbereš svojega prijatelja (buddyja), se sprehajaš z njim in po nekaj kilometrih dobiš bombonček, in ko jih imaš dovolj, jih porabiš za evolucijo.

Za preostala dva pokemona pa se bo moral Zupi1 zanesti na jajca. Danes zjutraj je po dolgem času dobil jajce za deset kilometrov. Le kaj se bo izvalilo iz njega? Zupi1 se je priporočil pri očetu evolucije: Prosim, Darwin, naj se izleže lapras!