Iittala

Pet novih ptic oblikovalca Oiva Toikke iz pihanega stekla

Objavljeno
05. november 2015 16.13
Aleksandra Zorko
Aleksandra Zorko
Šanghaj, Tokio, Pariz, Helsinki in New York – urbane prestolnice, po katerih so dobile imena nove steklene ptice, ki prihajajo iz finske Iittale.

Navdih za novo kolekcijo City Birds (Mestne ptice) so bila prav omenjena mesta. Oblikovalec profesor Oiva Toikka, ki sodi med največja imena finske steklarske umetnosti, je vsaki ptici vdahnil prepoznavno značilnost, povezano z mestom, ki ga predstavlja. Pri navdihu so mu bile v pomoč fotografije z družabnih medijev, ki so mu jih priskrbeli blogerji iz posameznih mest. Te je povezal s svojim videnjem mestnega utripa, ko je omenjene metropole tudi sam obiskal. Svoje interpretacije je prenesel na steklene ptice, ki jih jih za Iittalo ustvarja že več kot štirideset let. V tem času je skupaj s pihalci stekla ustvaril več kot petsto steklenih ptic, cenjenih med zbiralci z vsega sveta, priljubljen je zlasti na Finskem, v Nemčiji in na Nizozemskem, pa tudi v ZDA in na Japonskem.

Na videz krhke steklene ptice odražajo močan karakter mest, ki je opazen v detajlih, kot so barva, oblika in velikost. Opalno bela in turkizno modra sta barvi, ki zaznamujeta Tokio, spokojno in preprosto ptico v sedečem položaju. Japonsko prestolnico, po kateri je ptica dobila ime, je Toikka večkrat obiskal, zato mu je blizu in jo doživlja skozi podobe množice ljudi, svežino, nedolžnost, jasnost. Pravo nasprotje temu, pa čeprav tudi sedi, je ptica Šanghaj – vpadljivo rdeča s pikami v kovinskem lesku. Za Kitajsko, ki je pravzaprav še ni nikoli obiskal, oblikovalec pravi, da je to dežela izumov in mistike. Navdih je našel v pogorelčku, ptiču, ki ga povezuje z Azijo.

Na Pariz oblikovalca vežejo številni spomini, podobo ptice pa so navdihnila nabrežja reke Sene. Mesto ponuja številne podobe, ima pestro zgodovino in svojevrstno mestno vzdušje. Vse to je poskušal prenesti tudi v podobo bogato okrašene ptice, ki stoji na eni nogi.

Toikka se prvega obiska New Yorka spominja kot »vandranja po labirintu«, ki ga ni prestrašil, ampak nanj naredil vtis simpatičnega in prijaznega mesta. Mesto, ki nikoli ne spi, se s stolpnicami dviga k modremu nebu, kar je avtor ponazoril tudi s ptico New York, ki jo je odel v vpadljiv moder odtenek z opalno belimi črtami. Z modro barvo pa oblikovalec povezuje tudi Helsinke, svoje domače mesto, a v tem primeru gre za dva umirjena modra odtenka, ki predstavljata dve plati mesta, poletno in zimsko, in ki ptico razdelita na dva pola: transparentni zadnji in matirani sprednji. Navdih so bile stare mestne ulice in odmevi vran po tlakovanih ulicah.

Pri Iittali so izdelali omejeno in oštevilčeno kolekcijo 200 omenjenih ptic. Tudi te so nastale v znameniti steklarni Nuutajärvi v kraju z istim imenom, ki deluje že več kot sto let, v njej pa vsako leto od leta 1972, ko se je začela serijska proizvodnja ptic Birds by Toikka, nastajajo nove z njegovim podpisom. Prva ptica, ki jo je oblikoval zanje, je bil sivi muhar, ki so ga izdelali v več barvnih različicah. Nekatere ptice, ki so nastale v vseh teh letih spominjajo na tiste iz narave, druge so povsem plod ustvarjalčeve domišljije. Kot sam pravi, je steklo kot nalašč za ustvarjanje ptic. »Steklo kot material ustreza obliki ptic, ptica kot objekt pa steklu,« pravi finski oblikovalec in umetnik.

Leta 1931 rojeni profesor Oiva Toikka je študiral keramiko in že v času študija večkrat obiskal steklarno Nuutajärvi ter zanje že takrat zasnoval nekaj pisanih steklenih izdelkov. Leta 1957 se je celo zaposlil v umetniškem oddelku proizvajalca porcelana in keramike Arabia (danes sta tako Iiittala kot tudi Arbaia del skupine Fiskars). Nato je vmes za tri leta zašel v učiteljske vode, saj se je zaposlil kot učitelj v mestu Sodankylä na Laponskem. Leta 1963 pa se je vrnil v tovarno stekla Nuutajärvi, kjer ga je zaposlil Kaj Franck, eden najprepoznavnejših finskih oblikovalcev. Od takrat je tako po umetniški kot delovni plati neločljivo povezan s steklom. Že takrat je bilo jasno, da bo premikal meje ustvarjanja iz stekla. To zgovorno potrjujejo tudi, kaj sam pravi o sebi. Prepričan je namreč, da je umetnik, ki le občasno oblikuje. Kljub temu je ustvaril številne uporabne izdelke, ki so postali nadvse priljubljeni in prodajani.

Zbirka ptic je njegovo najbolj znano delo, a zagotovo ne edino. Že v začetku 60. let prejšnjega stoletja, ko je Toikka prišel v steklarno v Nuutajärviju, so mu zaupali nalogo, naj ustvari okrasne krožnike iz stekla. Nastala je serija Kastehelmi, ki so jo navdihnile kapljice rose. Brezčasna kolekcija krožnikov, skled, skodelic je bila v prodaji do leta 1988, pred petimi leti, ob 50. obletnici sodelovanja Toikke z Iittalo, pa so jo znova začeli izdelovati. Izpod njegovih rok je v Iittali nastalo tudi svetilo Kuukuna, originalno že leta 1986, izdelujejo pa jo še danes. Minimalistično svetilo, organske oblike, pooseblja umetnost ročno pihanega stekla. Toikka, ki je za svojo ustvarjalnost pa prejel številne nagrade (med drugim nagrado Lunning, Pro Finlandia Medal, World Glass Now 85 Award, Kaj Franck Design Prize, nagrado Suomi in Prince Eugen Medal), se je preskusil tudi v snovanju odrskih scen in kostumov za dramske, baletne in operne predstave ter celo oblikovanju tekstila. •