Tiskane izdaje
S promocijo še svežega knjižnega prvenca Hiša gledališke režiserke Ivane Djilas se končuje njen tokratni maraton projektov. Mednje se uvrščata režija bizarne operete Peter Kušter v SNG Nova Gorica ter Veveriček posebne sorte na odru Plesnega teatra Ljubljana. Do novega maratona konec maja si bo vzela premor in bo pisala, še razkriva večstranska avtorica.
Vse se je začelo z malo punčko, ki je zrla v svet skozi dioptrijo +5 v rjavem okvirju, predpisanem na zdravniški recept. Drugih takrat ni bilo. Čeprav je v otroštvu imela škatlo za mnoga polomljena očala, so se ohranila le še ta – »v spomin, da so ovire za to, da postanemo bolj zanimivi«.
Posebno ljubezen goji do zvezkov in pisal. Skrbno jih izbira, papir ovohava, ga otipava, da najde pravega. Vselej ga ima s sabo, včasih kar več: za misli za kolumne, za obveznosti, za neskončne sezname (na fotografiji), ki jih ima zelo rada. »Rahlo pomenljivo je, da je ta izdelek oblikovalske skupine Ha ha!«
Plakat otroškega filmskega festivala Fest iz Beograda se seli z njo že od otroštva. Ponaša se z letnico 1987, ko je Ivana imela 11 let in je bila v otroški žiriji. Zmagal je film Neskončna zgodba po istoimeni knjigi Michaela Endeja, ki ga zdaj gleda s sinovoma. In ta ju enako razveseljuje, kar dokazuje, da so nekatere stvari večne.
Kipec poročnega para, ki na »neki nepatetičen način simbolizira trajanje ljubezni in odnosa«, sta z možem Boštjanom Gombačem prinesla iz Santa Feja v Novi Mehiki z ene od redkih nedelovnih poti. A sta ju ikonografija dneva mrtvih in spremljajoča glasba navdihovali kar pri nekaj predstavah in glasbi, ki sta jih ustvarila.
Mačko ji je pred letom dni podarila londonska oblikovalka Donna Wilson. Njene živali je že dolgo občudovala, potem pa je nekega dne ugotovila, da London ni več tako daleč. Z umetniško vodjo LGL Ajdo Rooss in producentko Ano Rokvič Pinterič so Donni napisale pismo in se usedle na letalo. Oblikovalka jih je navdušeno sprejela in zgodila se je kvačkana predstava za najmlajše Medved in Mali. • S. B.
