Izbran načrt za gradnjo Guggenheimovega muzeja v Helsinkih

Muzej v Helsinkih bodo gradili po načrtih francoskega biroja Moreau Kusunoki Architectes, so pred kratkim sporočili iz fundacije Guggenheim. Na razpis za projektiranje muzeja je junija 2014 prišlo rekordno število 1715 predlogov iz 77 držav. Biro Moreau Kusunoki Architectes, ki sta ga leta 2011 v Parizu ustanovila Nicolas Moreau in Hiroko Kusonoki, za zmago na natečaju prejme 100.000 evrov. Gradnja Guggenheimovega muzeja v Helsinkih je bila doslej pod vprašajem zlasti zaradi financ. Richard Armstrong, direktor fundacije Solomona R. Guggenheima, je dejal, da je vesel, da so izbrali projekt, ki ga zaznamujejo oblikovalska eleganca, senzibilnost in jasnost.

Sredstva za gradnjo muzeja zbira Guggenheim Helsinki Supporting Foundation, kajti muzej se financira izključno z zasebnimi donacijami. Na seznam pokroviteljev so se doslej vpisali Etelä-Suomen Matkailu Ravintolayrittäjät, Kämp Group, Lapland Hotels, Finnish Hospitality Association MaRa, Nordic Choice Hotels & Arthur Buchardt, Restel, Royal Restaurants, Ravintolakolmio Group, Scandic Hotels, SOK, Chaim Katzman, Jari Ovaskainen, Rafaela Seppälä in Kaj Forsblom. Leta 2012 so namreč helsinški mestni svetniki zaradi previsoke cene že zavrnili prvo ponudbo fundacije Solomona R. Guggenheima za gradnjo muzeja (projekt je bil ovrednoten na 140 milijonov evrov).

Po besedah Arija Lahtija, predsednika podporne fundacije Guggenheima v Helsinkih, so v šestih mesecih zbrali že več kot tretjino sredstev. Guggenheimova fundacija je možnost, da bi v finski prestolnici zgradila muzej moderne umetnosti, začela proučevati že januarja 2011. Muzej naj bi bil po konceptu in študiji fundacije srednje velikosti, privabil pa naj bi okoli pol milijona obiskovalcev na leto. Leta 2014 so nato za gradnjo muzeja določili parcelo ob pristanišču v južnem delu Helsinkov, s čimer so dali zeleno luč za mednarodni arhitekturni natečaj, na katerega se je prijavilo rekordno število arhitekturnih birojev.

Koncept novega muzeja sta arhitekta poimenovala »umetnost v mestu« in predstavlja umetniški kampus med seboj nehierarhično povezanih devetih nižjih zgradb (paviljonov) in trgov, nanizanih ob muzejski ulici znotraj kompleksa, ki spominjajo na japonske templje. Njihova glavna naloga je, da spodbujajo ne le zanimanje za umetnost, temveč predvsem druženje in povezovanje ljudi, torej imajo zares nekakšno tempeljsko poslanstvo. V grozdu devetih nizkih stavb izstopa le deseto poslopje, ki je višje in spominja na svetilnik – stoji v bližini mestnega observatorija, vendar je tako kot druge zgradbe kvadrataste oblike. Objekti so zasnovani enostavno. Spodnji del definira plašč velikih oken, medtem ko zgornji predstavlja nekakšna lesena kapa oziroma streha, ki deluje kot pokrov škatle. Polovico streh pokrivajo sončni kolektorji. Kompleks bo prek promenadne pešpoti povezan z južnim pristaniščem, zasnovan pa je nizkoenergijsko.

Pristop arhitektov izhaja iz občutka za skupnost in skrbi za prihodnost. Muzej bodo zgradili na jugu pristaniškega dela Helsinkov, na nekdanjem parkirišču. Ari Lahti, predsednik podporne fundacije Guggenheima, je dejal, da si od naložbe v Guggenheimov muzej veliko obetajo. Kot je že tradicija pri Guggenheimu, zlasti imamo seveda v mislih kultni Guggenheimov muzej v Bilbau, ki je v mesto pritegnil številne investicije in spodbudil gospodarsko dejavnost v celotni regiji, bi si nekaj podobnega želeli tudi v Helsinkih. »Muzej bi lahko okrepil položaj Helsinkov kot oblikovalske prestolnice in zagotovil nova delovna mesta,« je optimistično dejal Ari Lahti, v tej želji pa se mu je pridružil tudi župan Jussi Pajunen.

Nicolas Moreau in Hiroko Kusunoki sta biro Moreau Kusunoki Architectes ustanovila pred štirimi leti. Kusunoki, ki je arhitekturo študirala na inštitutu Shibaura v Tokiu, je kariero začela kot pripravnica v biroju japonskega arhitekta Šigeruja Bana. Moreau, ki je diplomiral na École Nationale Supérieure d’Architecture de Paris-Belleville, pa je arhitekturno prakso opravljal prav tako v japonskih birojih Sanaa in Kengo Kuma (Kuma je znan po tem, da v arhitekturo poskuša pripeljati naravo, pri čemer uporablja veliko svetlobe in naravne materiale). Njuna arhitektura ima izrazito japonski značaj. Za vse omenjene biroje je značilna težnja po kreiranju tradicionalno japonske lahkotnosti in transparentnosti, kar zelo očitno posnemata tudi Nicolas Moreau in Hiroko Kusunoki v samostojni arhitekturni praksi.

Med njunimi dosedanjimi skupnimi projekti so gledališče Théâtre de Beauvaisis v Beauvaisu, hiša kulture in spominov House of Cultures and Memories v Cayennu, visoka tehnična šola v Bourget-du-Lac in trg v pariškem okrožju Porte de Clichy. Arhitektura biroja Moreau Kusunoki sledi viziji preprostosti, ki je zato v popolnem nasprotju s sodobno bombastično arhitekturo, podrejeno ideji vizualnega spektakla. Japonska tradicija od nekdaj poudarja predvsem funkcionalnost, medtem ko vizualna komponenta zgradb temelji na enostavnih kubusih in nizkih gradnjah, ki jih v sodobnem času zaznamuje velika uporaba stekla in lesa ter pri Japoncih v zadnjem času tudi zelo priljubljenega betona (za Guggenheim v Helsinkih bodo uporabili lokalni les in steklo).

Kompleks umetnosti v mestu zaznamujeta tudi lahkotnost konstrukcije in značilno japonska prehodnost ter odprtost prostorov. Tako kot arhitekta Kazujo Sedžima in Rjue Nišizava iz biroja Sanaa sta tudi njuna učenca Nicolas Moreau in Hiroko Kusunoki prepričana, da je bistvo arhitekture v tem, da predstavlja velikanski odprt prostor za ljudi. Arhitektura mora biti svobodna, ljudi ne sme utesnjevati in jim vsiljevati vnaprej postavljenih idej za bivanje. Menita, da pritlične oziroma nizke stavbe bolje komunicirajo z ljudmi in okolico, so bolj dostopne in odprte, ljudje se hitreje ustavijo ob takšni stavbi in pogledajo vanjo, medtem ko jih stolpnice strašijo in vanje vstopijo le, če morajo, ker v njih živijo ali delajo.

Moreau in Kusunoki sta v novem Guggenheimu združila vse, kar sta se naučila pri svojih japonskih učiteljih. Konstrukcijsko prostor s serijo velikih oken, ki se vrstijo eno ob drugem, spominja na tehniko origami, ki jo je Moreau povzel po Kengu Kumi, v prostor pa vnaša razgibanost in obilje naravne svetlobe. Izhajata predvsem iz ključne predpostavke, da naj bo vsak objekt v dialogu z okoljem, kar omogočajo velike steklene površine, in močno povezan z naravo, ki sta jo poleg pogleda skozi okno v hišo pripeljala s še eno tradicionalno potezo, ki pa ni zgolj japonskega izvora – notranjim dvoriščem, na katerem bodo zasadili drevesa in okrasno grmičevje.