Kdo je pravi Batman?

V Ligi pravičnih znova z Benom Affleckom. Ze od leta 1940 velja, da Batman ne uporablja strelnega orožja in ne ubija, kar so filmske različiče v glavnem ignorirale.

čet, 16.11.2017, 18:00

V novem filmu Liga pravičnih (danes jo bodo prvič predvajali v Koloseju) Ben Affleck ponovno upodobi Batmana kot nevarno in resnobno goro mišic z debelo denarnico in visokim IQ. A zgodovina junaka razkriva bistveno bolj mavrično podobo.

Batman se je prvič pojavil v stripih leta 1939 in je takrat predstavljal zgolj variacijo na znano temo. Glavni inspiraciji sta bili Zorro in danes skoraj pozabljeni junak Senca (The Shadow), a značilni kostum je kmalu našel oboževalce med bralci. Leto pozneje je dobil svoj strip, avtorji pa so določili nekatere osnovne značilnosti junaka, ki se jih še drži večina sodobnih interpretacij. Batman je milijonar (oziroma zaradi inflacije zdaj milijarder) Bruce Wayne in se je kot otrok odločil postati borec proti zločinu, saj mu je ropar pred očmi umoril starša.

S trdim treningom, predanim študijem znanosti in ogromnim premoženjem je zgradil podobo neustrašnega Batmana, ki že s svojo skrivnostno pojavo zločincem nažene strah v kosti. Njegov pajdaš oziroma pomočnik je Robin, deček, ki ga je Bruce vzel za varovanca, ko je ta postal sirota. Čeprav je bilo v prvih zgodbah drugače, pa že od leta 1940 velja, da Batman ne uporablja strelnega orožja in ne ubija. To slednje so sicer skoraj vse filmske različice ignorirale, zlasti zdajšnja, kjer v eni sceni filma Batman proti Supermanu: Zora pravice junak pobije več ljudi kot vse štiri prejšnje inkarnacije.

Batman je Bush

Za najbolj proslavljeno različico junaka velja trilogija Vitez teme, ki jo je posnel Christopher Nolan med letoma 2005 in 2012 s Christianom Balom v glavni vlogi. Trije akcijski trilerji so delno temeljili na kultnih stripih Batman: Year One, The Long Halloween in The Dark Knight Returns, zadnji deloma tudi na klasiki Charlesa Dickensa Povest o dveh mestih, vsem pa je bilo skupno izpraševanje sodobnega stanja družbe, predvsem v luči vojne proti terorju. V filmu Vitez teme so mnogi ameriški desničarski komentatorji videli vzporednice med Batmanom in predsednikom ZDA Georgeom W. Bushem, kar je precej naivna interpretacija. V filmu Batman, da bi našel Jokerja, razvije napredno tehnologijo, ki omogoča prisluškovanje celotnemu mestu, kar je mogoče razložiti kot podporo Cijinim taktikam, a se izkaže, da to ni bilo nujno potrebno, saj Jokerja ustavi ugotovitev, da imajo povsem običajni ljudje moralni čut in jih ni mogoče zmanipulirati v sovraštvo.

Batman je gej

Ameriška družba petdesetih so bila plodna tla za razne love na čarovnice. Eden od njih je bil na stripe. Psihiater Fredric Wertham je leta 1954 objavil knjigo Seduction of the Innocent, gonjo proti stripom, saj naj bi s pretiranim prikazom nasilja, seksa, drogiranja in drugimi odraslimi temami zastrupljali mlade. Ti elementi so se takrat dejansko pojavljali v stripih, predvsem v grozljivkah in noir kriminalkah, a Batman se je znašel na tapeti zaradi nečesa drugega. Wertham je kot psihiater deloval v Harlemu, kjer je zdravil težavne mladostnike. Delinkventnost mladih v revnem okolju je zmotno povezal s stripi, ki so jih takrat brali prav vsi, a v eni stvari je imel prav. Batman je bil gejevski simbol in je mladim pokazal, da je takšen življenjski slog sprejemljiv. V tistem času so bili v medijih geji in lezbijke prikazani kot neuravnoteženi in nevarni, zato so bile podobe vzajemne skrbi in sožitja v odnosu med Batmanom in Robinom redka pozitivna sporočila, ki so dajala upanje mladim, ki so še iskali svojo spolno identiteto.

Batman je norčav

Batman je izhajal pri največjemu založniku Detective Comics (danes DC), ki je že pred Werthamovo gonjo »počistil« svoje stripe, Batmana pa so »popravili« tako, da so mu dodali Batwoman in Batgirl. A stripovski junak ni smel imeti romantičnega razmerja ali biti vezan, saj bi ga to motilo pri pustolovščinah. Tako je bilo v tipičnih stripih tistega časa videti, kot da Batman in Robin bežita pred dekletoma.

Skratka, po tej prisilni »degejizaciji« je Batman dajal vtis, kot da je gej, ki se skriva. Je pa postal tudi bolj zabaven, kar je bila podlaga za kultno serijo iz šestdesetih, v kateri ga je upodobil nepozabni Adam West. No, še bolj nepozabni so bili onomatopoetski napisi POW!, BANG! in BAM!, ki so se pojavili ob odlični glasbeni podlagi med spopadi. Serija je bila mega uspešnica, ker ji je uspelo hkrati nagovoriti otroke in odrasle. Prvim je predstavljala napeto akcijo, drugim pa nekaj najbolj smešnega, tako da je bil bojda pogosti stavek med ogledom: »Očka, nehaj se smejati!«

Batman je temačen

V osemdesetih so stripovske zgodbe o Batmanu postajale vse bolj temačne in nasilne in konec desetletja je to izkoristil tudi lastnik založbe DC, filmski studio Warner Bros., z visokoproračunskim filmom, ki ga je produciral eden prvih akademikov na temo stripov, Michael Uslan. Ta si je v otroštvu zadal cilj, da bo iz svojega najljubšega junaka izgnal »campy« humor ter besede POW!, BANG! in BAM!, in je poiskal režiserja s temačno vizijo.

Tim Burton se je izkazal idealen za ta žanr, tudi zato, ker se je pri ustvarjanju podobe zgledoval po nemškem ekspresionizmu, kjer so prvo inspiracijo prav tako iskali zgodnji risarji Batmana. Njegova filma Batman in Batmanova vrnitev sta še danes vizualno osupljiva, odlično odigrana in drzna v sprevračanju norm in standardov. A odvratni Pingvin v podobi Dannyja DeVita (ki je iz današnje perspektive popolna upodobitev Donalda Trumpa) in eksplicitni sadomazohistični elementi Catwoman so tako razbesneli partnerja filma McDonald’s in proizvajalce igrač, da je Burton moral oditi.

Batman je neuničljiv

Če danes gledamo Batmana in Robina, drugi film Joela Schumacherja, kjer je heroja upodobil George Clooney, se zdi, kot da gledamo slabo parodijo. Film je daleč od stripovsko stilizirane Burtonove estetike in še dlje od vsakršnega realizma, humor pa je na ravni razredne stopnje. Več kot očitno je, da je film nastal zgolj, ker je bil prejšnji uspešnica, in to predvsem pri prodaji igrač.

A tudi tako slab film ni škodoval priljubljenosti junaka. V devetdesetih je začelo nastajati več serij risank, vključno z Batman: The Animated Series in Batman Beyond ter celovečerna Batman: Mask of the Phantasm, ki niso zgolj ustoličile Viteza teme, temveč so prestavile mejnike v animaciji in pripovedovanju zgodb za mlajše gledalce. Še bolj zanimiv trend se je pokazal v zadnjem desetletju, ko so spletni komiki, kot so HISHE, Robot Chicken in Peter Holmes, začeli sprevračati resnobnost Nolanovih filmov in se norčevati iz junaka ter s tem odprli pot norčavosti letošnjega hita LEGO Batman film.

Batman v podobi Bena Afflecka najbrž nima obetavne prihodnosti, saj je tudi igralec že omenil, da ni navdušen nad nadaljevanji. Na junaku bo pustil mišičasti pečat, a Vitez teme se bo v novih podobah razvijal naprej in iskal ravnotežje med temačnim nasiljem in zabavnimi plesi – pač v duhu časa. •

Prijavi sovražni govor