Tiskane izdaje
Premiera prve moške kolekcije slavne britanske modne oblikovalke Stelle McCartney je bila pred dnevi predstavljena v povsem britanskem slogu – v nerazdružljivi povezavi z glasbo, kar je britanska moda vselej počela. Za predstavitev kolekcije si je hči Paula McCartneyja pred dnevi izbrala kar studie na Abbey Road, po katerih je dobil naslov tudi enajsti album Beatlov iz leta 1969. Podobno kot na predstavitvi ženske kolekcije za prihodnjo pomlad in poletje 2017 prejšnji mesec v Parizu, ko so manekenke svojo predstavitev končale s sproščenim poplesavanjem in miganjem z rokami, so se manekeni s prvimi Stellinimi moškimi kreacijami na sebi pomešali med goste in si privoščili kos pice, ki so jo postregli v škatlah z napisom Stella McCartney. S tem je Stella, kot so zapisali v Voguu in podobno tudi v drugih medijih, znova dokazala, da je moda lahko zabavna, manj hladna in pretenciozno distancirana in bolj del običajnega življenja, kar so tudi siceršnja vodila in vrednote njene znamke. Ta je zavezana trajnosti, zavračanju uporabe usnja in krzna ter podpori različnih organizacij, ki si prizadevajo za ohranitev planeta, dobro živali in ljudi, še zlasti pa otrok.
Kot je povedala, je o moški kolekciji začela razmišljati pred enajstimi leti, ko je ob predstavitvi ženskih športnih modnih oblačil za Adidas k njej stopil neki moški in jo vprašal, ali bi kaj takega zasnovala tudi za moške. »To je zagotovo zasejalo seme,« pripoveduje danes.
Srajca mame in očeta
Ker je za predstavitev prvih moških oblačil z njenim podpisom, ki so v prednaročilu že na voljo na njeni spletni strani in bodo v trgovine prišla januarja, izbrala lokacijo, povezano z njenim očetom, so ji zastavili vprašanje, ali je Paul McCartney kaj vplival tudi na kolekcijo. Nič kaj veliko, je odgovorila, a ob tem vseeno izpostavila modro srajco z izvezenimi lastovkami. »Bila je mamina, potem pa sem našla fotografijo, ki kaže, da jo je nosil tudi oče.« Zdaj je podobna iz organskega denima nastala po navdihu te iz zgodnjega obdobja skupine The Beatles. Tudi njen mož Alasdhair Willis, kreativni direktor slavne britanske znamke gumijastih škornjev in dežnih plaščev Hunter, po zagotovilih Stelle ni imel prstov vmes. Kaj Stella napoveduje, so modni poznavalci menda razbrali s suknjiča z dvorednim zapenjanjem in pripadajočimi hlačami, ki jih je oblekel za ogled ženine modne revije v Parizu. »Najino delo strogo ločiva! Toda želim si, da bi moja oblačila za moške nosili tudi Al, moj oče, moja sinova in moji prijatelji,« je bila iskreno neskromna. Ne kaže pozabiti, da je bil njen mož Willis lani uvrščen na seznam 50 najbolje oblečenih Britancev, ki ga sestavlja moška mesečna revija GQ.
Stellina lahkotna in nosljiva oblačila ter zabavna estetika dobro delujejo tudi pri moški liniji, so njen dolgo pričakovani premik v sfero moške mode komentirali pri Guardianu, kjer so objavili tudi kratek intervju. Tam je razkrila, da je v njeni moški kolekciji mogoče prepoznati krojaško izurjenost, ki jo je brusila pri očetovem dolgoletnem krojaču Edwardu Sextonu z znamenite ulice Savile Row v središču Londona; to je seveda tudi značilnost očetove garderobe. Poleg barv in tekstur da je vnesla tudi duha poznih 60. let; ne preveč oprijeto, ne preveč ohlapno, nekaj, kar dobro pristoji telesu. »Naslonili smo se na zelo različne vidike londonske subkulture – tako umetnost, arhitekturo in glasbo oziroma kot bi zajeli zgodovino britanske glasbene scene, od Beatlov do punka.« Priznala je, da je bil to mnogo večji izziv, kot ji ga prinaša oblikovanje za ženske, saj pri slednjem natanko ve, kaj hoče. O tem niti ne razmišlja, saj se narekuje kar samo, zelo naravno in spontano. A da ima kljub temu izlete v neznano zelo rada.
Drznejše in hkrati prijetno za nošenje
Težko izpostavi samo en kos, ki najbolj značilno povzema moško linijo Stelle McCartney. »Moška srajca je nastala po navdihu tiste nekdanje očetove in ji je zelo podobna, zato ima zame zelo nostalgičen pomen. Zmožna je zgodovinske reference pa tudi svobodnega izraza ter je hkrati neke vrste androgin element, ki kaže na vpliv moje preteklosti in oblačil, ki jih je nosil oče. Neusnjene superge so prav tako zelo značilen del te kolekcije, saj kažejo, kaj mi v moji trajnostni in etični drži pomeni uporaba zgolj materialov, primernih za vegane. Prav to sem si zares želela vključiti v moško kolekcijo, saj tega trajnostnega poudarka nisem našla v moški modi,« je bila bolj natančna. Dodala je še, da ni ravno tip, ki bi si izbiral modele oziroma muze, in da čeprav ima mnogo prijateljev igralcev in glasbenikov, se nihče ni neposredno vključil v oblikovalski proces. »Toda bolj ko smo razvijali kolekcijo, bolj sem jih videla v teh kosih. Ko sem oblikovala, pa sem seveda spontano pomislila tudi na moške v mojem življenju,« je priznala za Guardian.
V moškem mesečniku GQ so ob Stellinih vročih novostih za bralce nekaj primerjalnih besed namenili tudi njenim oblačilom za ženske. »Stella McCartney snuje oblačila, ki jih ženske – rečeno na podlagi izkušenj tistih, ki resnično kupujejo njena oblačila in modne dodatke – tudi zares želijo nositi. Za nošenje niso naporni, hkrati pa poživljajo garderobo oziroma niso zgolj osnovni in dolgočasni. In v njenih kosih je prepoznati tiste, ki se zdijo, kot bi bili izposojeni od fantov, zaradi česar so njene punce videti malo bolj kul od tistih, ki prisegajo na druge znamke.« Dodali so, da Stellina najava letos poleti o širjenju v moško modno orbito ni bila presenečenje, saj da še predobro pozna osnove moškega krojaštva. V njeni še sveži moški kolekciji prepoznavajo edinstven koktajl predrznosti in samosvojega pristopa, navdih iz suburbanih kultur, od rastafarijancev do rejverjev. Prepričani so tudi, da komplet, v katerem se je pojavil njen mož, pristaja tako tipu moškega, kakršen je on, kot tudi starejšim, kot je Stellin oče Paul McCartney, ali pa ameriškemu košarkarju LeBronu Jamesu.
Stella McCartney, ki je pred 21 leti diplomirala na ugledni londonski umetniški in oblikovalski šoli Central Saint Martins in bila že po komaj dveh kolekcijah leta 1997 imenovana za kreativno direktorico pariške modne hiše Chloe, ki je pod njenim vodstvom doživela velik uspeh, se je v petnajstih letih dodobra zasidrala ne samo v londonsko, ampak tudi v svetovno modno sceno. Modno hišo, ki nosi njeno ime, je odprla s francoskim holdingom prestižnih blagovnih znamk Keringom (nekdanjo skupino PPR), pri čemer si delita lastniški delež na polovico, svojo prvo kolekcijo pod lastnim imenom pa pokazala v Parizu leta 2001. Njen slog, ki ga odlikujejo klasično krojaštvo, samozavest in feminilnost, se je pokazal že v prvi kolekciji, ker pa je vse življenje vegetarijanka, je iz svoje mode izključila usnje in krzno. Njena znamka danes obsega žensko linijo nosljive mode (ready-to-wear), modne dodatke, spodnje perilo, očala, dišave in otroška oblačila, ki jih prodajajo že v 51 samostojnih trgovinah na lokacijah, kot so Soho na Manhattnu v New Yorku, Mayfair in Brompton Cross v Londonu, West Hollywood v Los Angelesu, Palais Royal v Parizu pa tudi v Milanu, Tokiu, Šanghaju in Pekingu. Njene kolekcije so dosegljive kupcem na več kot 600 prodajnih mestih v več kot 77 državah, prek spletne trgovine pa jih razpošiljajo v več kot sto držav po vsem svetu.
Falabella je uspešnica
Septembra 2004, ko je združila svoje oblikovalske zamisli z Adidasom, se je približala množicam, ki težko odštejejo več sto evrov za najcenejši kos iz redne kolekcije znamke, ki se oglašuje kot trajnostna luksuzna moda. Od takrat so se kolekcije športnih oblačil z njenim podpisom samo še povečevale in prodrle v različne športne discipline: tek, jogo, tenis, plavanje, zimske športe in kolesarstvo.
Pozimi 2010 je predstavila torbico Falabella in zasvojila ženske, saj torbica slovi kot njen najbolj prodajan kos. To je bilo tudi leto za mame, ki se navdušujejo nad njeno modo, saj so v Stellino otroško kolekcijo, v kateri je ujela naboj in igrivost današnjih otrok, lahko začele oblačiti tako novorojenčke kot 14-letnike. Letošnje leto je bilo še eno večjih za to britansko modno oblikovalko; predstavila je prvo celotno žensko kopalno kolekcijo in na povabilo Adidasa kot kreativna direktorica tako kot leta 2012 bedela nad podobo uradnih oblačil za nastop britanske reprezentance, tokrat na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Njena zaveza k trajnosti se kaže tako v njenih kolekcijah kot delovanju njene znamke, ki je odgovorna, iskrena in sodobna, še trdijo na domači spletni strani. •
