Kraljičina moda od zibke do Bonda

Britanska kraljica Elizabeta II. ni modna ikona v klasičnem smislu. V vpadljivih enobarvnih oblekah plaščih, s klobučkom iste barve in torbico okoli zapestja je rahlo upognjena belolasa britanska monarhinja prej podoba ekscentrične bogataške babice, ki na vsak način hoče biti opažena.

Že dolgo popkulturna modna ikona

Veljala je za modno antijunakinjo med punkerji, hipiji, parodiranje njenega sloga so si privoščili Vivienne Westwood, Alexander McQueen in nazadnje pri Gucciju v kolekciji za križarjenje. V sodobni zgodovini britanske krone so jo v oblačenju vedno prekašale druge ženske. Svoje dni princesa Diana, danes cambriška vojvodinja Catherine.

A njeno kraljevo veličanstvo je tiha voda, ki je spodjedla marsikateri breg in za seboj porušila tudi kakšen most v modni zgodovini predstavnikov »modre krvi«. Da je popkulturna modna ikona, sporočajo tudi Warholovi sitotiski s podobo kraljice, ki odpirajo tridelno razstavo njenih oblačil v letu praznovanja njene 90-letnice. Kuratorki Caroline de Guitaut je odprla garderobne omare in predala več kot 150 oblačil, od tistih iz otroštva, obdobja, ko je bila še princesa, nato prestolonaslednica in naposled kraljica Elizabeta II.

Oblačila bodo na ogled v treh kraljičinih uradnih rezidencah; prva razstava se je odprla aprila v palači Holyroodhouse, druga konec julija v Buckinghamski palači, septembra pa se bo odprla še razstava na gradu Windsor.

Neonsko zelena oprava s praznovanja Elizabetinega 90. rojstnega dneva. Foto: Reuters

H kraljičinemu statusu je bistveno prispeval razvoj množičnih medijev. Je prva monarhinja, ki nenehno živi pod budnim očesom javnosti. Ko je bila leta 1929 stara dve leti in pol, je John Logie Baird v Londonu izpeljal prvi poskusni televizijski prenos. Pri njenih desetih letih je BBC kot prva javna televizija začel redno predvajati televizijski program. Maja 1937 je neposredno prenašal kronanje kralja Georgea VI. Enajstletna Elizabeta in sedemletna sestra Margareta, ki sta pred Westminstrsko katedralo ob starših smehljaje se pozirali v dolgih, težkih čipkastih oblekah s krznenim ogrinjalom in zlatima kronicama, sta tedaj prvič občutili težo kraljeve krone.

A Elizabeti ta očitno nikoli ni bila odveč. Oblačila je uporabljala, da namesto nje govorijo brez besed, od klobukov s perjem divjih ptic do domoljubnih vezenin, piše Guardian. »Že od mladosti so jo vzgajali, da s svojim videzom prenaša vsa sporočila monarhije, tako subtilna kakor zelo jasna. V letih, ko je bila še princesa, in pozneje kot prestolonaslednica ter naposled kraljica so bila oblačila njen ščit, oblikovan za poudarjanje kraljeve moči in predstavljanje britanskega ljudstva.«

Že kot princesa se je udeleževala revij britanskih modnih oblikovalcev in z naročanjem dnevnih, večernih, obrednih in potovalnih oblačil podpirala britanski modni ceh. Poročno obleko je plačala z boni, ki so po vojni nekaj časa nadomeščali denarno poslovanje. Dvorne modne oblikovalce je prevzela kar od svoje matere Elizabete I., ki je prav tako ljubila modo in se že v mladosti oblačila pri Lanvinu. Toda njena hči je storila korak naprej, ko je britanske viteze s šivanko spodbudila, da so se iz krojaških mojstrov prelevili v mojstre visoke mode. Zanjo so šivali bogato vezene fantazijske satenaste obleke v slogu povojnega pariškega novega videza, ki ga je vpeljal Christian Dior.

Iskanje ravnovesja med modo in protokolom

V Elizabetinem življenju se je zamenjalo več osebnih krojačev, skupno vsem je, da jih je kraljica krepko preživela. Najdlje je sodelovala z Normanom Hartnellom, ki je oblačil tudi več starejših članov kraljeve družine. Do obisti je preziral tedaj modno preprosto eleganco Coco Chanel in neznansko užival v oblikovanju razkošnih, a elegantnih oblek iz satena in svile, izdatno okrašenih z vezeninami, posutih z biseri, kristali in ozaljšanih s srebrno ali zlato nitjo. Za Elizabeto je oblikoval številne komplete oblek, bodisi za družinske priložnosti bodisi za številna potovanja – obiskala je 116 držav in se udeležila 265 uradnih čezoceanskih obiskov –, tudi dve najpomembnejši: poročno leta 1947 in obleko za kronanje leta 1953.

Poročno obleko in petmetrsko vlečko je oblikoval dolgoletni kraljičin dvorni krojač Norman Hartnell. Foto: Reuters

Pri poročni obleki se je zgledoval po sliki renesančnega slikarja Sandra Botticellija Primavera. Njegova ekipa šivilj in vezilj je na satenasto obleko s srebrno nitjo izvezla verige lilij in bele yorške vrtnice iz tisočih naravnih biserov ter svetlikajočih se kristalnih in prozornih kroglic. Obleka je bila preprostega kroja, stisnjena v pasu, z vratnim izrezom v obliki srca, za njo pa se je vlekla skoraj petmetrska vlečka.

Še več razkošja si je Norman Hartnell privoščil pri obleki za kronanje. Vanjo je z deset tisoč biseri in tisočimi kristalnih kroglic izvezel štiri britanske nacionalne rože, na zahtevo bodoče kraljice pa tudi simbole vseh članic britanske skupnosti narodov. Elizabeta je odobrila šele osmo od devetih skic obleke, ni pa vedela, da ji je Hartnell na spodnji rob obleke na skrivaj izvezel štiriperesno deteljico za srečo. Obleka za kronanje predstavlja tudi začetek kraljičine tihe modne diplomacije, ki jo danes vodi predvsem z broškami z emblemi države gostiteljice. Le eni stvari se ne more odpovedati – ljubezni do valižanskih ovčarjev, t. i. corgijev, s podobami katerih so pogosto zaznamovane njene naglavne rute.

Hartnell se je sicer zelo dobro zavedal, da oblikovanje za Elizabeto ne pomeni utiranja novih modnih smernic, ampak mora upoštevati predvsem omejitve, ki jih predstavljajo različne priložnosti njenih obiskov: kulturnih, religioznih, obrednih, vremenskih in številnih drugih. Aktualne modne smernice je nakazoval subtilno, kar je, recimo, videti pri črni svileni in žametni večerni obleki z osje zoženim pasom in polnimi boki v slogu novega videza, ki jo je leta 1948 oblikoval za mlado princeso, in sramežljivo nakazanem mini krilu, v katero jo je oblekel že kot kraljico in ga oblikoval tudi za njeno mater. Za državniški obisk Italije leta 1961 je oblikoval črno žametno-čipkasto obleko z dolgim pajčolanom, v kateri bi si zlahka predstavljali Monico Belucci v Maleni.

Poseben poudarek na klobukih

Kraljica je imela tudi več vzporednih krojačev. Od leta 1951 do svoje upokojitve leta 1989 je zanjo šival Hardy Amies, ki je prav tako skrbel za nevpadljivo eleganco, a ji je dodal nekaj več svežine. »Mislim, da se ji oblačila, ki so preveč šik, ne zdijo prijazna. Njeno mnenje je, da se mora vedno obleči priložnosti primerno,« je povedal nekemu modnemu uredniku. V letih 1953–1970 pa je pečat v kraljičini garderobi pustil Hartnellov nekdanji osebni asistent Ian Thomas. Poskrbel je za mehkejšo silhueto z več barvami – tudi nekoliko več vzorci – in lažjimi materiali. In seveda so tu še številni modni oblikovalci, ki so za kraljico izdelovali klobuke. Na razstavi je prikazanih 62, od turbanov do klobukov z visokim temenskim delom in s širokimi krajci, ki jih nosi zadnje obdobje.

Najlepše kreacije so nastale v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Foto: Reuters

Od leta 2002 za kraljičina oblačila skrbi Angela Kelly, ki ima status »osebne kraljičine asistentke, svetovalke in kuratorke«. Poveljuje ekipi oblikovalcev in stilistov, ki jo sestavljajo zaposleni pri njeni nekdanji blagovni znamki Kelly & Pordum ter kraljičina nekdanja uradna šivilja Alison Pordum. Kellyjeva v tesnem sodelovanju s kraljico nadaljuje tradicijo njenega sloga. Oblikovala je tudi repliko čipkaste obleke, v kateri je bilo krščenih vseh 60 kraljevih novorojenčkov od leta 1841, roza koktajl obleko za kaskaderski nastop kraljice (oziroma njene dvojnice) z Jamesom Bondom v kratkem filmu na odprtju olimpijskih iger v Londonu, kamilično rumeno opravo za poroko njenega vnuka princa Williama s Kate Middleton ter neonsko zeleno obleko in plašček, v katerih je kraljica spremljala slovesnost ob svoji 90-letnici junija letos.

»Ne vem, zakaj je videti, kakor da me ima kraljica rada, saj ji z menoj ni prav lahko,« je Kellyjeva izjavila o vlogi kuratorke kraljičine garderobe. Po drugi strani je po besedah kuratorke razstave Caroline de Guitaut »kraljica popolnoma vključena v proces oblačenja. Sodeluje z vodilnimi britanskimi mojstri visoke mode, vendar zavrne njihove skice, če ji niso všeč. Je konsistentno elegantna. Oblači se v svetle, opazne enobarvne oprave, pogosto z dodatkom klobučkov, redko pa jo vidimo v vzorcih.«

Nosi izključno kreacije visoke mode

V več pogledih je Elizabeta II. postavila smernice oblačenja drugih ženskih kronanih glav in vplivnih političark, ki so svojo javno osebnost gradile tudi s slogom oblačenja. Poglejte samo Margaret Thatcher, Angelo Merkel, Nicolo Sturgeon in Hillary Clinton, in videli boste odseve enobarvnega, ženstvenega krojenja, ki ga že desetletja učinkovito uporablja britanska kraljica, piše Guardian. Enaindvajseto stoletje pa je vendarle prineslo novo opredelitev »obleke moči« zahodnjakinj na svetovnem odru, ki je zrcalna podoba seizmičnih sprememb v družbi. V pisarne in sobane, kjer se sprejemajo ključne odločitve o prihodnosti Evrope in ZDA, se je prikradel manj bahaški slog, s katerim elita sporoča, da je bliže običajnim ljudem.

Posebno mesto na razstavi imajo kraljičini klobuki. Foto: AP