Laboratorij modernega pohištva

Italijansko oblikovalsko podjetje Gufram praznuje 50 let

Thu, 28.01.2016, 18:00

Gufram, najbolj odštekano italijansko oblikovalsko podjetje, praznuje petdeset let obstoja, na kar bodo kupce in oboževalce opozarjali vse leto, tudi z nekaterimi jubilejnimi izdajami, kot sta jubilejni zofi pratone v beli barvi ali bocca v zlati, z omejenima serijama.

Blagovna znamka Gufram je nastala leta 1966 kot nekakšen laboratorij za proizvodnjo modernega pohištva podjetja Fratelli Gugliermetto iz Torina. Brata Gugliermetto, proizvajalca sedežnega pohištva, sta v šestdesetih hitro zaznala trend avantgardnega oblikovanja in umetniškega eksperimentiranja v sodobni bivalni kulturi, ki jo je spodbudil zlasti razvoj pop glasbe in filma. Ob pomoči oblikovalcev in arhitektov sta se lotila raziskovanja novosti v opremljanju, tako v oblikah kot materialih. Nova obzorja v bivanju je omogočila zlasti plastika – material, ki v oblikovanju tako rekoč ni poznal omejitev, saj ga je bilo mogoče ulivati na nešteto možnih načinov. Za sedežno pohištvo je bila zlasti zanimiva poliuretanska pena, ki je ponujala neslutene možnosti ustvarjanja novega sedežnega udobja. Sprva so poliuretan uporabljali predvsem v transportu za blaženje tresljajev, razvoj tehnologije hladnega stiskanja pa je bratoma omogočil proizvodnjo vzdržljivega sedežnega pohištva v revolucionarni in dotlej neznani pop estetiki.

Pomembno vlogo v razvijanju te vizije je imel umetniški direktor Guframa Giuseppe Raimondi, ki je sprva oblikoval sam (naslanjač Alvar iz leta 1967 je eden prvih izdelkov podjetja), potem pa je postal ključna oseba pri iskanju umetnikov in oblikovalcev z idejami, zanimivimi za podjetje. Leta 1968 se je Gufram prvič predstavil na razstavi na milanskem trienalu in požel precejšnje zanimanje javnosti, kar je vodstvo opogumilo, da velja v zastavljeni smeri nadaljevati. Mednarodna potrditev začrtane poti je prišla leta 1972 z razstavo, posvečeno italijanskemu dizajnu, v njujorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA, naslovljeno Italija: nova pokrajina doma. Dogodek je bil zelo odmeven, muzej pa je pozneje nekaj kosov z razstave pridobil za svojo stalno zbirko oblikovanja. Od tega trenutka dalje so izdelki podjetja Gufram vstopili v zgodovino dizajna in s tem v stalne zbirke svetovnih oblikovalskih muzejev.

Naslanjač pratone je eden najbolj radikalnih kosov v zgodovini oblikovanja in simbol kulturne revolucije, pod katerega so se leta 1971 podpisali Giorgio Ceretti, Pietro Derossi in Riccardo Rosso. Letos, ob petdesetletnici podjetja, Gufram na trg pošilja novo različico tega kultnega sedežnega kosa v beli barvi, ki so ga poimenovali nordic pratone. Kos, ki je nekakšna plastična interpretacija trave, v originalu nastopa v zeleni barvi. Travne »bilke« so gibljive v vseh smereh, tako da je mogoče vsaj metaforično ležati v travi. Blagovna znamka, ki se je v svetu proslavila s predrzno in pisano pop estetiko, ob praznovanju petdesetletnice in novim časom na ljubo poskuša oboževalce prepričati z novo, bolj umirjeno oblikovalsko zgodbo.

Pratone v jubilejni izdaji je bele barve, s čimer Gufram sledi priljubljeni skandinavski oblikovalski ideologiji. »Premišljevali smo, kako bi skandinavski trend prikrojili našemu oblikovanju, kar se zdi nemogoče, saj prihajamo z dveh popolnoma različnih polov. Da bi poustvarili osnovne razmere za nordijsko ozračje in našli rešitev, smo vse stlačili v hladilnik,« je o projektu dejal Charley Vezza, umetniški direktor Guframa. Nastal je »zmrznjeni« pratone, neponovljiv, čist in bel, nordijski pratone, prvi in zadnji Guframov izdelek v skandinavskem duhu ...

Zagotovo pa o kakšnem skandinavskem navdihu ne moremo govoriti pri znamenitih Guframovih ustnicah. Naslanjač bocca, ki upodablja ženske ustnice, je leta 1970 nastal v oblikovalskem biroju Studio 65, navdih zanje pa je bila glamurozna in zapeljiva Marilyn Monroe. Vendar je zgodba o sedenju v naročju ženskega poljuba v resnici več kot 35 let starejša. Idejo je leta 1935 prvi materializiral kontroverzni španski umetnik Salvador Dali, ki ga je s svojimi majhnimi rdečimi ustnicami očarala holivudska igralka Mae West. Naredil je skulpturo njenih ustnic, za katero pa ni mislil, da bi imela uporabno vrednost.

Leta pozneje so se tako veliko polnejša usta holivudske zvezde Marilyn Monroe spremenila v enega najbolj kultnih in razvpitih kosov pohištva 20. stoletja. Senzualni naslanjač bocca v kričeče rdeči barvi je hitro postal vroče blago, ki so si ga želeli vsi pomembni ljudje v šovbiznisu ter modne revije na svojih naslovnicah. Navadni smrtniki si niso mogli privoščiti Guframovega glamuroznega originala, zato so orjaške ustnice začeli množično kopirati. Podjetje je leta 2008 dalo na trg dve novi verziji kultne zofe, ki so ju poimenovali dark lady in pink lady v črni in roza barvi, ob letošnji petdesetletnici pa predstavljajo zlate ustnice – boccadoro. Z njimi želijo zaznamovati tako zlati jubilej kot pomen znamke; naprodaj bodo v omejeni seriji petdeset kosov.

Med ikonične kose podjetja sodi tudi naslanjač alvar iz poliuretanske pene, ki ga je leta 1967 oblikoval hišni oblikovalec Giuseppe Raimondi. Alvar v enem samem kosu pohištva uteleša lahkotnost in raznolikost, značilno za šestdeseta leta 20. stoletja. Njegova osnovna lastnost je, da ga je mogoče enostavno premikati, saj gre v resnici zgolj za kos pene, ki po obliki spominja na morski val.

Po skoraj petdesetih letih od nastanka lahko rečemo, da je Alvar dosegel zrelost, vendar globoko v duši ostaja hipijevsko nagajiv in neresen kos pohištva, ki ima rad, da se z njim igramo. Alvar je s svojo igrivo obliko napovedal obdobje dinamičnega eksperimentiranja s sedežnim pohištvom in prevlado tedaj inovativnega poliestra, ki danes pomeni realnost v moderni industriji pohištva. V zgodovinski perspektivi velja alvar za enega prvih izdelkov, s katerim se je Gufram spopadel z izzivom t. i. modernega pohištva.

Med kosi, ki so modernost za vsako ceno vzeli še posebej resno, je tudi »kaktus«, nenavadno stojalo za plašče, ki je ostro zarezalo v območje doma in zrušilo dotlej jasne meje med zunanjim in notranjim prostorom. Kaktus sta leta 1972 oblikovala Guido Drocco in Franco Mello. Je nekakšen domači totem s smislom za ironijo in humor, ki sta tako zelo prisotna v pohištvenem horizontu sedemdesetih. Je tisti kos pohištva, ki vedno pritegne pozornost in mu ne moremo oporekati uporabnosti, hkrati pa ga brez zadrege lahko vidimo tudi zgolj v funkciji dekorativnega predmeta. Od vsakega uporabnika je odvisno, kaj si o njem misli ter kako in kje v prostoru ga vidi, če sploh. S svojo pojavo je močno razburkal dotlej razmeroma rigidno in statično okolje domačega ambienta.

Leta 2005 je bilo podjetje Gufram prodano skupini Poltrona Frau, ta pa z blagovno znamko Gufram upravlja od leta 2011. •

Prijavi sovražni govor