Tiskane izdaje
Tako kot otvoritvena slovesnost in slavnostne podelitve kolajn najboljšim smučarjem na svetu bo tudi pojutrišnja zaključna slovesnost 44. svetovnega prvenstva v alpskem smučanju izzvenela v prenovljenem olimpijskem ledenem paviljonu St. Moritza. Odprli so ga po dobrem letu dni obnovitvenih in gradbenih del tik pred začetkom svetovnega prvenstva, pod zdaj tudi programsko razširjeno zgodovinsko znamenitost mondenega švicarskega zimskošportnega središča pa se je podpisal britanski zvezdniški arhitekt, lord Norman Foster. V soju večernih žarometov in ob napevih Zdravljice v živo je v nedeljo tam slavila tudi naša šampionka, svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec.
Kulm Eispavillon so zgradili leta 1905 v parku še starejšega, danes več kot 160-letnega petzvezdičnega Kulm Hotela, kamor so petični Angleži na oddih prihajali že v 19. stoletju. Paviljon so najboljši športniki na svetu pobliže spoznali med zimskimi olimpijskimi igrami v letih 1928 in 1948, ko je na drsališču pred njim potekalo tekmovanje v umetnostnem drsanju. Že igre konec 20. let v St. Moritzu so bile prizorišče za opominjanje nase in izkazovanje prestiža. Med najbolj znanimi obiskovalci sta bila tedaj filmska legenda Charlie Chaplin in ameriški predsednik Calvin Coolidge, gledalci pa so se pripeljali v svojih novih avtomobilih bugatti royale in mercedes-benz S. Gledalke so svoje imenitno poreklo izkazovale z oblačili po zadnji modi, ki jo je vpeljala Coco Chanel, oblekami, pošitimi z bleščicami in čipkami, ter krznenimi plašči.
Propadal vse od 80. let
Proti koncu 20. stoletja pa je Kulm Country Club doživljal mnogo manj bleščave čase. Vse od 80. let dalje je propadal in bil več let zaprt, k njegovi prenovi pa je, kot je pred dnevi povedal Norman Foster, pristopil ne samo kot arhitekt, ampak tudi kot prebivalec St. Moritza, ki do kraja goji simpatijo. »Zame je bilo ključno, da oživim historični paviljon in trg ter ga povrnem v življenje lokalne skupnosti in ga hkrati spremenim v novo destinacijo za obiskovalce doline Engadin,« je povedal Foster, ki je več let živel v St. Moritzu, zato si je osebno prizadeval za obuditev te znamenitosti. Pri tem mu je pomagal tamkajšnji arhitekt Arnd Küchel.
Zdajšnja nova podoba je razširjena in dopolnjena s prizidanim odprtim paviljonom oziroma nadkritim odrom, novim lounge barom v pritličju ter restavracijo v prvem nadstropju historičnega objekta. Celotna zasnova spominja na mini stadion, pozimi z drsališčem, poleti pa s prostrano zelenico, kjer naj bi skozi vse leto gostili različne dogodke, od športnih prireditev do glasbenih festivalov in srečanj ljubiteljev starodobnih avtomobilov.
Pri oblikovanju in novi podobi so se arhitekti ravnali v skladu z dolgo lesarsko zgodovino v teh krajih. Tako kot je arhitekturo starega paviljona najbolj opredelil les, je tudi konzolna streha prizidka iz lesenih letev. Pod njo bo oder uporaben tudi dežju in snegu navkljub, lesene stopnice pa se po potrebi lahko spremenijo v sedišča za okoli dvesto ljudi. Objekt zapira parter oziroma se nadaljuje v leseno ograjo in še v en tak odprt, vendar manjši paviljon, od koder se odpirajo pogledi na drsališče in okoliške hribe ter hkrati ponujajo zavetrje pred hladnimi vetrovi, ki pihajo skozi dolino. V nadaljevanju naj bi dodali še izposojevalnico drsalk in opreme za kerling.
Neznani leseni »predmet«
Restavracijo so opremili s staro športno opremo, med drugim s sanmi in zgodovinskimi fotografijami, in tako ustvarili neke vrste muzej v spomin na olimpijske igre. Kjerkoli je bilo mogoče, so ohranili historične in lesene elemente, obnovili so tudi prvotna okna, kjer je bilo treba, pa so naredili replike starih, tudi vrat, je pojasnil Arnd Küchel. (Za zdaj) je zamišljena kot pop-up restavracija, v kateri bodo vse do konca sezone okus krojili gostujoči chefi. Do 26. februarja bo goste razvajal glavni šef Park Hotela Vitznau v bližini Lucerna Nenad Mlinarevic, ki se ponaša z dvema Michelinovima zvezdicama in je bil v vodniku Gault & Millau razglašen za kuharja leta 2016, že prihodnji mesec pa pride v goste Mauro Colagreco iz Mentona v južni Franciji, prav tako ovenčan z dvema zvezdicama, ki bo predstavil sredozemsko kuhinjo Azurne obale in je že kuhal tudi v Hiši Franko v Kobaridu.
Kulm Country Club pa ni edini Fosterjev arhitekturni projekt v St. Moritzu. Med letoma 2002 in 2004 je po načrtih njegovega biroja zrasla Chesa Futura, hiša prihodnosti, ki spominja na nekakšen neznani leseni leteči predmet, ki je za vedno pristal na pobočju. Nastal je s križanjem računalniškega oblikovanja in več stoletij starih konstrukcijskih tehnik, se hvalijo na domači spletni strani, in je v resnici svojevrstna apartmajska zgradba v treh nadstropjih. Izdelana je iz macesnovine oziroma je vanjo mestoma le oblečena, zato bo z leti, ko bo značilno dodobra posivela, vse manj opazna in tako tudi naravno zaščitena.
V skladu s tukajšnjim podnebjem se južna stran stavbe z večjimi balkoni odpira soncu in razgledom, severna fasada pa je bolj zadržana. Premore le okna, ki spominjajo na tradicionalna v dolini Engadin. Foster je tudi pri tej stavbi upošteval tradicijo, po kateri so stavbe običajno dvignili, da zaradi snega, ki se je obdržal po več mesecev, les zaradi vlage ni gnil. Stavbo je postavil na visoke pilote, s tem pa omogočil več svetlobe tudi pritličju. •
