Moda kot zdravilo

»Lahko vstopiš v sobo, v kateri je sto ljudi, in ne da bi s katerim spregovoril, te potegne k enemu od njih, « definira svoj občutek za modo in njen pomen Henrik Vibskov, danski modni kreator. Podobno je z umetnostjo; na steni lahko visi na desetine slik, pa te pritegne samo ena.

Bradati Danec, čigar zaščitni znak je črn klobuček ali čepica na glavi, je predstavnik nove generacije avantgardnih modnih kreatorjev, ki hočejo ali morajo početi več stvari hkrati. Neustavljivi danski Viking je namreč modni kreator, režiser, glasbenik, scenograf, dekorater – skratka, multipraktik, ki se s svojim načinom dela močno približuje definiciji renesančnega umetnika, mojstra za vse.

Kot slikar je razstavljal v pomembnih svetovnih središčih moderne umetnosti, kot so galerija MoMA PS1 in Sothebyjeva galerija v New Yorku, Palais de Tokyo v Parizu, Akira Ikeda v Nagoji, ICA v Londonu. Je avtor številnih interjerjev na Danskem, oblikoval je za dansko kraljevo hortikulturno društvo, je član glasbene skupine Trentemøller in ima trgovino na Manhattnu. Od leta 2012 je član pariške zbornice za moško modo in je edini skandinavski kreator, ki je na uradnem seznamu tedna moške mode v Parizu.

Glasba je zanj enako pomembna kot moda, kot bobnar večkrat gostuje po svetu z različnimi glasbenimi skupinami. Moda in bobnanje gresta odlično skupaj, oba iščeta pozornost in prve vrste. Dvainštiridesetletni Danec je svojo blagovno znamko oblačil in modnih dodatkov ustanovil pred dvanajstimi leti in odtlej se z majčkeno odštekanimi kreacijami za moške in ženske predstavlja na modnih pistah v svetovnih modnih prestolnicah. Zanj je moda umetnost in nasprotno, kriterij razločevanja je hitrost, ta pa je ujeta v eni besedi – sezona.

Sezona v umetnosti je lahko dolga desetletje ali stoletje, v modi pa v najboljšem primeru traja pol leta. Zakaj rad povezuje eno in drugo, je razvidno že na prvi pogled: njegova moda je izrazito grafična, pravzaprav njegove obleke predstavljajo slikarsko platno na dveh nogah, kar je očitno tudi pri zadnji kolekciji za jesen in zimo 2015.

Živahni vzorci Henrika Vibskova so zlasti priljubljeni v Stockholmu na Švedskem, njegove obleke pa so naprodaj tudi v New Yorku in Parizu. Prištevajo ga med ustvarjalce novega nordijskega gibanja. Ta pojem se je v začetku 21. stoletja uveljavil za oblikovalce iz severne Evrope. Henrik Vibskov stavi na volumen, pri čemer mu gredo trenutni modni trendi zelo na roke. Predimenzionirana oblačila so nekakšna monografija sodobne umetnosti, ki močno spreminja konvencionalno modno optiko in filozofijo krojenja po zgledu peščene ure. Vibskov gleda na žensko drugače; ponuja ji svobodo in z njenega telesa umika moške poglede. Njegov škatlasti oblačilni slog bržčas ne bo premamil večine žensk, ki se rade oblečejo zapeljivo, in zagotovo se takole ne boste oblekle za zmenek, kakšna »vreča« pa se vsaj občasno vsaki prileže. Seveda kaže dodati, da obleke s šotorskim značajem tipa Vibskov najbolje pristojijo visokim in suhim najstnicam, tistim, ki nimajo oblin, da bi jih razkazovale.

V umetnosti se mu zdi zlasti zanimivo, da je to pravzaprav medij sporazumevanja, pa naj gre za glasbo, film, slikarstvo, modo ali literaturo. Njena poglavitna naloga je, da vzpostavlja dialog med enako ali drugače mislečimi. Tako se oblikujejo skupinice, kjer se najdemo z ljudmi, s katerimi smo zavedno ali nezavedno povezani. V glasbi je modno zbiranje v skupinah nasploh izrazito: »Spomnim se, ko sem bil star 16 let in sem nenadoma ugotovil, da smo vsi člani benda oblečeni v črno, na nogah pa imamo špičake.« Vibskov je hitro dojel, kako socialna kategorija je moda in kako velik je njen vpliv na družbo. Zato na modo ne moremo gledati zgolj s komercialne perspektive, ker je to medij, ki lahko ustvarja identiteto, obenem pa se izjemno hitro odziva na spremembe v družbi.

Rodil se je v majhnem in odročnem danskem mestu Kjellerup sredi polotoka Jutland, študiral pa je umetnost in oblikovanje na londonskem Central Saint Martins College of Art and Design, kjer je diplomiral leta 2001. V nekem intervjuju je povedal, da se je za študij na to prestižno šolo prijavil predvsem zato, da bi očaral neko dekle. Po študiju se je vrnil na Dansko in ustanovil blagovno znamko pod svojim imenom.

Njegove kreacije se spogledujejo z abstraktno umetnostjo, prisega na geometrijske vzorce in močne barve, tako da ima večina njegovih kolekcij močan etnografski pridih. Rad ima črno-bele sestavljanke in vzorec šahovnice, ki se pojavlja v različnih kombinacijah, vedno pa v družbi drugih kardinalnih barv. K njegovim oblačilom (najprej je nekaj let kreiral samo za moške) obvezno sodijo tudi pisane nogavice in udobni mokasini. V reviji Wall Street Journal so njegov igrivi modni slog označili kot posrečen odklon od značilno skandinavskega minimalizma, ki se namesto tega živo spogleduje z eklektičnim značajem sodobnega, z mladostno energijo prežetega Københavna.

Ker Henrik Vibskov počne toliko različnih stvari, so ljudje pogosto zmedeni. Sam s preskakovanjem med področji nima težav, zato pa imajo drugi ljudje življenje radi popredalčkano. Je avtor številnih umetniških inštalacij, ki jih kombinira z modo in glasbo.

Leta 2005 je v danskem centru za oblikovanje v Københavnu (Danish Design Centre, DDC) postavil razstavo The Aeroplane Project. Med njegovimi projekti je veliko nenavadnih naslovov, kot so The Transparent Tongue, The Spaghetti Handjob ali The Shrink Wrap Spectacular, ki terjajo nekoliko več razumevanja in domišljije med njegovimi privrženci.

Kadar mu pravijo, da je modni kreator, se mu ta naziv zdi nekoliko preambiciozen. Moda ni nekaj, kar bi reševalo življenja, čeprav iz izkušenj ve, kako pomembno je vizualno v zgodovini človeštva. »Gre za naše večne sanje, da smo videti lepi, zanimivi, da je kaj za pogledati ... Vendar pomen estetike ni le v lepoti, estetika nas tudi zabava. Ni lepšega, kot če nam uspe ljudi nasmejati, in v tem smislu je moda lahko tudi zdravilo,« pravi. •