Na vrhu sveta

Kaj ima London s sončno zimsko idilo, belino na visokih vrhovih in modrino nad njimi, z osupljivo naravo in pregrešnim prestižem St. Moritza? Le to, da se vse skupaj sliši kot odlična ideja za pobeg iz angleške deževne sivine – in to so Britanci vedeli že pred več kot 150 leti.

In bili so delno krivi (oz. zaslužni), da se je to švicarsko mestece prelevilo v eno najelitnejših smučarskih središč na svetu. Znana lokalna legenda pravi, da je septembra 1864 tamkajšnji hotelir, lastnik penziona Faller, Johannes Badrutt že klical »auf wiedersehen« britanskim gostom, ki so v objemu gora ob idiličnem jezeru uživali celo poletje, a jih nato še povabil, naj se vrnejo že za božične praznike. »Veliko več sonca bo kot pri vas v deževnem Londonu. Če vam ne bo všeč, vam povrnem stroške potovanja. Če vam bo, lahko ostanete, kakor dolgo želite,« je menda dejal štirim Angležem. Ti so se pozimi zares vrnili in v soncu, ki naj bi sijalo kar 322 dni na leto, uživali vse do velike noči, na Otok pa se vrnili zdravi in zagoreli.

Šele tedaj so v vasi z okoli 200 prebivalci pravzaprav nastali zametki zimskega turizma, ki se je zlasti razmahnil z razvojem smučarskih športov in postal mednarodno zbirališče premožnih pomembnežev z vseh koncev Evrope. Tam so nekoč letovali nemški cesar Viljem II., ruski car Nikolaj II., Friedrich Nietzsche, Herbert von Karajan, pa tudi Alfred Hitchcock, Charlie Chaplin in Brigitte Bardot. Uživali so na čistem zraku, na nadmorski višini nad 1800 m, v sončnih žarkih in mineralnih vrelcih, ki še zlasti dobro denejo tistim malo slabšega zdravja. Obisk letovišča pozimi je bil sprva nekaj precej neobičajnega in je predstavljal tudi velik logistični podvig. Več dni so potovali Britanci, preden so iz Züricha po slabih cestah v konjskih vpregah dosegli cilj. Tudi smuči so bile tam sprva le prevozno sredstvo, preden so postale priljubljeno sredstvo rekreacije in vrhunskega športa. Ta je z zimskimi olimpijskimi igrami (1928 in 1948) ter kar petimi svetovnimi prvenstvi v alpskem smučanju (1931, 1948, 1974, 2003 in 2017), zaradi česar so se sami okronali za »dom prvenstev«, le še krepil ime St. Moritza v svetu.

Pa smučanje sprva niti ni bilo na prvem mestu med zimskimi aktivnostmi. Britanci so se sprva navduševali nad kerlingom, pozneje pa zgradili slavno bob stezo St. Moritz - Celerina. Tako je kraj postal inkubator priljubljenih zimskih športov. In ne le to. Ni naključje, da je St. Moritz s številnimi bogataši postal kraj številnih inovacij: leta 1878 so denimo prav v Badruttovem penzionu Faller (danes hotel Kulm) namestili prve električne svetilke v Švici.

Hotel s petimi zvezdicami, ki velja za enega najlegendarnejših in najstarejših v kraju, je leta 1968 kupil grški mogotec Stavros Niarchos, v lasti družine je še danes. Tako ni postal del francoske verige Club Med, ki ima sicer v lasti velik del nepremičnin St. Moritza. V Badruttovi dnevni sobi so ohranili stil 19. stoletja. Nekdaj je bila v njej po sedmi uri zvečer obvezna kravata. To navado so danes opustili, ljudje na počitnicah vendarle nočejo nositi kravate, suknjič pa je vseeno obvezen del garderobe. »Ne želimo pretiravati s prestižem, a po drugi strani je St. Moritz pač poseben kraj s posebno veljavo. Tukaj nimamo veliko B&B-jev ali hotelov z eno zvezdico. Več masovnega turizma bi kraju vzelo ta čar,« je dejal današnji upravitelj hotela Heinz E. Hunkeler, ki tudi meni, da St. Moritz ni snobovski, kot trdijo mnogi, temveč je avtentičen. Ima pa seveda zato svojo ceno.

In tudi tradicijo. Med drugim jo ohranja pod simbolom sonca, ki velja za najstarejši turistični logotip na svetu – letos praznuje 80 let. Tudi sam kraj St. Moritz so pred 30 leti registrirali kot blagovno znamko. To je bil prvi primer zaščite imena geografske lokacije in tedaj je dvignil veliko obrvi. Šlo je za inovativno turistično potezo, o kateri so na prvih straneh pisali finančni časniki, kot je Wall Street Journal. Že tedaj so se pač zavedali, da je močna blagovna znamka dolgoročna naložba, zaradi katere je kraj postal prestižna turistična meka. Skupaj s športnimi navdušenci je vanjo vabil drage modne oblikovalce, ki so danes del promenade prestižnih butikov in pregrešno dragih trgovinic.

Logotip sonca z modrim napisom St. Moritz – Top of the World* po mnenju strokovnjakov izraža čarobnost, varnost, zanesljivost, kakovost, ekskluzivnost, luksuz in tradicijo. Preden so ga predstavili leta 1937, so kraj oglaševali s podobo belega zajca, sončni logotip pa so doslej rahlo posodobili le leta 2010.

Zaščitena pa nista le ime kraja in logotip, kot posebno blagovno znamko v St. Moritzu prodajajo tudi svojo kavo, drag šampanjec in cuvee, kolekcijo ur Omega, ročno izdelanih smuči znamke zai in smučarske čelade Indigo.

A ne glede na cene in prestiž, v naslednjih dveh tednih bo kraj živel za vrhunski šport, z najboljšimi alpskimi smučarji na svetu. Petič v zgodovini bo St. Moritz prizorišče svetovnega prvenstva. Nazadnje so ga pripravili leta 2003, ko so blesteli Bode Miller, Stephan Eberharter, Michaela Dorfmeister in Janica Kostelić, 33 let prej, leta 1974, je bil čas Franza Klammerja, Gustava Thönija, Hansa Hinterseerja, Annemarie Moser-Pröll in Hanni Wenzel. Novo generacijo velikih zvezdnikov zmagovalcev, ki bodo zavzeli »vrh sveta« in v vseh barvah kolajn blesteli v parku Kulm, najbrž sestavljajo Marcel Hirscher, Mikaela Shiffrin, Lindsey Vonn, morda tudi naša Ilka Štuhec? •



*vrh sveta