Nakupovalni paradiž

Laskavi naslov najboljše veleblagovnice na svetu milanski La Rinascente

Objavljeno
09. junij 2016 16.21
Saša Bojc
Saša Bojc

V milanski La Rinascente so med prvimi v mestu zasijale električne luči ter se prodajali prvi hladilniki in mini krila v državi. Še danes vanjo vabi najimenitnejše blago različnih vrst.

Sto enainpetdeset let stara veleblagovnica La Rinascente na Piazza Duomo v srčiki Milana po lanskem okroglem jubileju letos spet slavi – tokrat zaradi naslova najboljše veleblagovnice na svetu, ki ga na dve leti podeljuje mednarodno združenje veleblagovnic. Ustanovljeno je bilo že leta 1946 v Švici, da bi podpiralo svoje članice pri delovanju in izmenjavi izkušenj, in danes združuje več kot 40 članic z vsega sveta.

Čeprav La Rinascente še vedno daje vtis nesporne predstavnice Made in Italy in se njeno ime bohoti na dvanajstih stavbah v središčih najlepših italijanskih mest, je že pet let v lasti tajske družbe Central Retail Corporation, ki ima z njo globalne načrte. A na njenem vrhu še ostaja Italijan Alberto Baldan, ki nagrado tako majhni trgovini svoje vrste vidi kot poklon delu vseh, ki se vsak dan trudijo, da je Rinascente prepoznana kot idealna destinacija za uživanje. To pa izhaja tudi iz večne družbene in kulturne interakcije z mesti, ki jih gostijo.

 

 

Po fiksnih cenah

V intenzivnem razmerju z mestnim življenjem so bile veleblagovnice že od svojih prvih popkov v sredini 19. stoletja. Kakšno ozračje je v njih vladalo, si je mogoče zlahka umišljati med prebiranjem romana Émila Zolaja Au Bonheur des Dames (Ženska sreča) oziroma med ogledom njene televizijske adaptacije BBC Paradiž (The Paradise), saj se je Zola navdihoval prav pri prvi pariški veleblagovnici in hkrati prvi na svetu Bon Marché, novemu simbolu kapitalizma, modernega mesta in meščanskega razreda, ki je prinesel velike spremembe v potrošnih navadah, odnosu med spoloma in družbenih razredih na prelomu stoletja. V primerjavi s trgovinami starega kova so veleblagovnice pod eno streho ponujale najrazličnejše blago po fiksnih cenah, to pa bilo mogoče tudi zamenjati. Po zaslugi novih gradbenih tehnik so se ponašale z velikimi izložbenimi okni, ki jih trgovine poprej niso imele, ta pa so vabila v notranjost in hkrati kratkočasila mimoidoče. Izjemen vpliv na razširjanje in ustvarjanje novih potreb ter nakupovalnih navad je imel predvsem modni tisk, ki se je zaradi novih tiskarskih tehnik in fotografije razširil prav na prelomu stoletja, svoje pa so dodali tudi bogato ilustrirani prodajni katalogi.

 



Kljub temu da so bile v Italiji tedanje družbene in ekonomske razmere zelo drugačne – nakupovalne navade in urbanizacija so bile na mnogo nižji ravni kot v Franciji –, pa so vzklile tudi take poslovne iniciative. Na italijanskem škornju sta bila prva brata Luigi in Ferdinando Bocconi v Milanu in brata Mele v Neaplju.

 

Bocconija sta leta 1865 v Via Santa Radegonda odprla majhno trgovino z velikim imenom Grandi Magazzini Bocconi, v kateri sta prodajala konfekcijska oblačila, med letoma 1870 in 1877 pa sta jo preselila na Porta Nuova in jo poimenovala Magazzino Livornese, kjer sta blago prvič prodajala po fiksnih cenah. Leta 1877 sta se posla lotila še bolj velikopotezno in v najetem sodobnem hotelu Confortable odprla veliko in razkošno trgovino, pri kateri sta že z imenom Aux Villes d'Italie hotela zbujati podobnost z imenitnimi pariškimi veleblagovnicami. Tudi v milanskem tedniku L'Illustrazione italiana so zapisali, češ, kdo še ni videl sijajne dvorane v angleškem gotskem slogu, zaradi katere so ljubosumne celo pariške veleblagovnice. Peli so hvalnico raznoliki ponudbi blaga, ki je segala od oblek po 8 lir do tistih po 400 lir, od kuhinjskih krp do lanenih prtov iz Flandrije, vse to pa je bilo zloženo na odprtih policah ter predstavljeno v katalogih, ki si jih kupci lahko naročili na dom tudi zunaj Milana.

 

 

Nova palača na Piazza Duomo

Brata Bocconi sta leta 1889 z veleblagovnico ustvarila tak uspeh, da sta se odločila zgraditi novo palačo na Piazza Duomo. Zasnoval jo je arhitekt Giovanni Giachi, trgovina pa je dobila tudi domače ime: Alle città d'Italia. Giachijeva stavba je imela hipen vpliv na mestno panoramo tudi zaradi svojega arhitekturnega značaja, saj se je s stebriščem odpirala na trg in je mimoidoče nenehno vabila k razstavljenemu v izložbah. Izložbena okna so že osvetljevale električne svetilke, ki so nadomestile plinske, gledat in kupovat pa so vanjo prihajali z vseh koncev Lombardije. Bocconijeva, ki sta od leta 1869 širila posel tudi vzdolž Apeninskega polotoka, sta imela na prelomu stoletja že devet veleblagovnic po vsej Italiji in nabavno pisarno v Parizu.

Leta 1917 je lastnik verige trgovin postal podjetnik in politik Senatore Borletti. Tega leta je dobila novo ime La Rinascente, ki si ga je izmislil Borlettijev osebni prijatelj, pesnik Gabriele D'Annunzio. Toda trgovino je za božič leta 1918 zajel požar, zato se je v mestno življenje vrnila šele leta 1921. Dvajseta in trideseta leta so bila posvečena ustvarjanju imidža imenitnosti, iskanju kakovostnega blaga in ustvarjanju vtisa dobrega okusa, vse to pa so podpirale tudi ilustracije znanega italijanskega slikarja, ilustratorja in ustvarjalca plakatov Marcella Dudovicha. Njegove podobe so zaznamovale obdobje med 20. in 50. leti, ko je oglaševanje postajalo vse močnejša sila. Še večji uspeh so prinesla povojna leta.

 

 

 

Leta 1950 so znova odprli prenovljeno notranjost La Rinascenta po načrtih arhitekta Carla Paganija. V teh letih je arhitekt Giò Ponti z Emiliom Lancio ustvaril tudi linijo sodobnega pohištva Domus Nova, veleblagovnica La Rinascente pa je začela sodelovanje z avantgardnimi imeni italijanskega grafičnega oblikovanja in oblikovanja. Za komunikacije so angažirali Maxa Huberja, ki je oblikoval tudi znamenit logotip oziroma monogram, umetniški direktor za izložbe pa je postal Albe Steiner, ki je vpeljal inovativne trženjske in oglaševalske zamisli. V zgodnjih 50. letih je bila Rinascente med prvimi italijanskimi družbami z lastnim oglaševalskim oddelkom. Tam so vse do konca 60. let delala najprepoznavnejša imena italijanskega oglaševanja.

 

 

Poleg nakupovanja tudi dogodki

Konec 60. let so La Rinascente prodali investicijski družbi Ifil, nad katero je bedela družina Agnelli, leta 1997 pa je francoska skupina Auchan kupila 49-odstotni delež in ustvarila Gruppo Rinascente, ki je svojo dejavnost razširila, med drugim tudi v prehransko industrijo in z znamkami La Rinascente, Upim, Auchan, Cityper, Sma in Bricocenter.

Leta 2005 so Rinascente prodali skupini investitorjev, med njimi Investitori Associati, Pirelli Re, Deutsche Bank in družini Borletti. Ti so si za cilj postavili repozicioniranje verige v višji cenovni razred, kot nekakšno vitrino najboljšega Made in Italy ter mednarodnih znamk. Vse od tedaj je Rinascente doživljala intenzivno prenovo, pri čemer so sodelovali nekateri najbolj avantgardni arhitekturni studii, med njimi Studio Cibic & Partners, Mumbai Studio, Dordoni Architetti Studio, Ferruccio Laviani, Flavio Albanese in Nendo.

Paradna trgovina na Piazza Duomo v Milanu je pred natanko desetletjem prva doživela preporod. Leta 2007 so odprli še gastronomski oddelek v sedmi etaži, dve leti pozneje pa so klet preuredili v dizajnerski supermarket s ponudbo izdelkov za dom in življenjski slog. Prenove so v naslednjih letih doletele tudi njihove druge trgovine.

V veleblagovnici, ki še danes slovi kot nakupovalna katedrala, po uspešnem zapravljanju vabijo še na krepčilo v najvišje nadstropje, že četrto pomlad oziroma poletje zapored tudi na večere različnih glasbenih zvrsti v živo (Feel the Music), ki bodo na sporedu vse do 19. julija. Potem pa bo poleg nakupovanja znova na vrsti kaj novega. •