Se še spomnite tiste: 1, 2, 3 »siiir«?

Proti pričakovanjem fotografija na film čisto nič ne hrope v zadnjih zdihljajih in je celo vedno bolj vitalna. Med stvarne razlage za to bi smeli šteti vsaj to, da pri črno-belih slikah še vedno zmore tekmovati z numerično fotografijo. Vse druge razlage pa najdemo v človekovi glavi in jih moremo bolj ali manj strniti v zavračanje nerazumljive in prezapletene tehnologije, željo po drugačnosti, željo po otipljivem, nostalgijo in celo elitizem, torej: zanalašč!

Zdi se torej, da fotografija na film ne izpari iz podobnih razlogov, kot nočejo kino, knjiga in gramofonska plošča. Najbrž je najzanesljivejši znak življenja interes industrije. Nišne skupine potrošnikov so vedno pomembnejše, še posebno če so premožnejši. Če takšnih potrošnikov ni, jih je treba vzgojiti. To najlaže naredimo s pojmom imidž.

Za večino zadovoljiv imidž si ustvariš z nošenjem in razkazovanjem najnovejšega in najzmogljivejšega digitalnega fotoaparata. Manjšino, vsaj nekoliko posvečeno, prevzameš z obtolčenim in oguljenim, z lepilnimi trakovi kot obliži ozaljšanim nesmrtnim nikonom F: to izkazuje tvoj brezkompromisni entuziazem in namiguje na trde izkušnje in precejšen umetnostni potencial. Za družbeni ugled je popolnoma dovolj prenašati naokrog enega ali oba primerka in sploh ni treba fotografirati. Ugled v družbi pa si popolnoma pokvarite z nošnjo malega digitalca, s katerim veliko fotografirate in, bognedaj, stavbe celo navzgor. Vemo, kateri to počno! O i-telefonih in i-pladnjih pa tokrat ne rečemo sploh nobene.

Lomo action sampler za čisto odštekane. Foto: promocijsko gradivo

Kateri fotoaparat se mi najbolj poda

Iz omare potegnite očetov ali dedov fotoaparat, celo maminega rožnatega in zlatega vzhodnonemškega pentija se (dekleta) ne sramujte. Za uspešno fotografiranje na film niso potrebni programi in poplava avtomatik. Prav vse naredite z izbiro filma, z ročno nastavitvijo zaslonke, časa in razdalje ter s precejšno mero smisla in znanja. Ko se privadite, gre prav hitro. V družbi ne boste delali slabe figure s katerim od boljših starodobnikov: z vsako leico z iskalom (refleksne so manj ugledne), z nikoni F ali celo nekaterimi canoni, olympusi in pentaxi. Cenjeni so tudi contax, contaflex in contarex ter modularne exakte. Ne gre zapostavljati dobrih malih mehovk (voigtländer bessa) niti špijonskih minox in robot. Oziroma po željah in možnostih. Cene rabljenih analognih fotoaparatov se že pobirajo z dna, hasselblad ni več zastonj.

Na voljo vam je skoraj še več starejših in starih fotoaparatov v večjih formatih filma ali celo plošč. Dvooki rolleiflex je pojem robustnosti in nekdaj obvezna, univerzalna oprema fotografov. Enooki hasselblad in njegovi derivati so še primerni za prenašanje naokrog. Če menite, da bi potrebovali nov fotoaparat na film, napovedi sploh niso slabe. Kar nekaj se jih še ali znova dobi. Veča se izbira novih-starih objektivov slavnega imena. Predlagam najmanj en objektiv fiksnega fokusa, ki s kakovostjo slike vedno prekaša zoom.

Alpa 12 WA za bogate poznavalce. Foto: promocijsko gradivo

Mali zmorejo veliko

»Ne misli, pritisni!« je bistvena zapoved lomografije, fotografske zvrsti, ki se je rodila znotraj filmske fotografije po njeni napovedani smrti. Nastala je na podlagi ruskih (sovjetskih) fotoaparatov lomo, ki so bili po videzu in kakovosti primerljivi z malimi japonskimi samodejnimi kamerami, kot je bila na primer olympus XA. Lomografija ima že več kot milijon privržencev in industrija si izmišlja vedno nove različice fotoaparatov, ki so vsi poceni, plastični in spodbujajo ustvarjalnost brez pravil. Niti z najbolj igračastim in pisanim ne boste zguba, temveč trendi. Lomo action sampler, na primer, zmore posneti na nepremični kvadrat filma štiri slike v hitrem zaporedju in nima skrivnosti: prozoren je. Lomografija je za mlade vseh starosti.

Sicer pa si privoščite leico M7 ali MP, dokler še najdete novo. Še vedno je to vrhunsko izdelan sistemski fotoaparat z iskalom, ki deluje zelo tiho in ni brez prednosti pred zrcalnorefleksnimi. Cenejša sta zrcalnorefleksna nikona F6 in FM10, za katera je nabor nove ali rabljene dodatne opreme neprekosljivo pester. Najdete tudi še kaj drugega.

Kamere na leica film so bolj ali manj kompaktne, posebno primerne za fotografiranje gibanja in popolnoma zadoščajo za družinsko in priložnostno fotografijo. Izbor filmov je bogat.

Linhof 4x5 master technica classic za perfekcioniste. Foto: promocijsko gradivo

Srednji zmorejo več in manj

Tudi cenovno prav osupljiv fotoaparat srednjega formata je švicarska alpa 12 WA. Gre za širokokotno kamero, ki je izredno robustna in s svojima lesenima držajema ter maso dveh kilogramov omogoča dolge ekspozicije brez stojala. Videti je presneto dobro, kaj ne, in znalcu omogoča osupljive dosežke. Kdor bi želel kaj lažjega in cenejšega, naj izbere med kakovostnimi in priročnimi mehovkami fuji.

Kamere teh formatov (film 120 in 220) so še primerne za akcijsko fotografijo in posnetki omogočajo kakovostne in velike povečave. Privoščite si dober svetlomer za vpadno svetlobo.

Leica M7 za ortodoksne frajerje. Foto: promocijsko gradivo

Veliki zmorejo skoraj vse

Med kamerami velikega formata je še dosti izbire. Kupite lahko kultne kamere linhof, profesionalne švicarske sinar ali bolj dosegljive japonske toyo. Z njimi ne boste ravno elegantni, a vsekakor opazni, saj brez stojala skoraj ni mogoče resno fotografirati. Za akcijsko fotografijo so te kamere manj primerne, drugače pa zmorejo čuda: pačijo ali popravljajo perspektivo, spreminjajo polje globinske ostrine, zmorejo makrofotografijo in reprodukcijo, menjajo formate filma ali digitalnega magazina ter objektive. Prednost in slabost je razvijanje posamičnega posnetka v kadi.

V temnico z njim!

V popolni temi in s prižgano cigareto v ustih vajeno potegnemo velikoformatni planfilm ali stekleno ploščo iz kasete ter ga potopimo v kad z razvijalcem. Čez nekaj sekund potegnemo še kratek dim, da pri soju razžarjene cigarete opazimo napredek razvijanja filma (amaterji to počno ob zelo temni zeleni luči). Z drgnjenjem prsta ali dlani lahko pospešimo razvijanje manj osvetljenih predelov. Posnetek lahko razvijamo optimalno dolgo – drugače kot pri zvitem filmu v razvijalni dozi.

Nato sledi kontaktno kopiranje velikih negativov ali optično povečevanje malih. Pozitive razvijamo pri razmeroma svetli rdeči ali rumeni luči. Tista minuta pričakovanja in postopnega pojavljanja črno-bele slike je morda najrazburljivejši in precej čustven segment ukvarjanja s srebrovo fotografijo. In tudi tu moremo med razvijanjem še kaj popraviti, izboljšati. Dobra črno-bela slika na papirju je prav osvežilna v poplavi intenzivnih barvnih projekcij.